Za nasvete o zasebnosti se ne obračaj na Žana Mahniča

Tako je Žan Mahnič v razpravi o referendumu o politični policiji pojasnil, zakaj je naše opozorilo o pooblastilih parlamentarnih preiskovalnih komisij pretirano. Po njegovem mnenju preiskovalne komisije ne morejo dostopati do zasebnih pogovorov na digitalnih platformah, tega pa ne zmore niti policija, zato nas mirno vabi, naj si naložimo WhatsApp, Viber, Signal in druge "aplikacije, ki laufajo preko podatkovnega prenosa podatkov".

Njegov nasvet je nevaren.

Mahnič tri različne aplikacije vrže v isti koš, kot da bi bile med seboj popolnoma zamenljive. To ne drži, saj je koda, ki poganja Signal, odprta, skupaj s protokolom javno objavljena in večkrat analizirana ter pregledana. WhatsApp naj bi vsebino sporočil in klicev sicer šifriral z istim protokolom, kot ga uporablja Signal, a je njegova koda zaprta, poleg tega pa zbira (torej ne šifrira) ogromno metapodatkov (s kom, kdaj, kako se pogovarjaš itn.). Viber sicer trdi, da je vse prav šifrirano, a si je protokol in implementacijo spisal sam. Nihče od nas ga ni videl, niti ga ne more preveriti, mi pa korporacijam svojih zasebnih sporočil ne bi kar tako zaupali. Zaupanje v tehnologijo lahko zraste samo iz transparentnosti.

Policija lahko izpise pogovorov zahteva neposredno od ponudnikov komunikacijskih platform, če ti niso pravilno šifrirani. Tudi pri pravilno šifriranih pogovorih pa lahko pri večini ponudnikov storitev in aplikacij (ne Signalu) pridobi metapodatke – tvojo telefonsko številko in druge informacije o računu, komu si pošiljal sporočila, kdaj in kako pogosto, s katere naprave in iz katerega omrežja, kdo je v tvojem imeniku in v katerih skupinskih klepetih sodeluješ. Iz tega je mogoče ugotoviti, s kom se družiš, komu si pisal pred objavo članka in kdo je v skupini, kjer se dogovarjate za protest.

Zgodovino pogovorov je mogoče pridobiti tudi neposredno iz naprave, torej z zasegom (tvojega ali sogovornikovega) telefona (tudi, če uporabljaš Signal). Če imaš vklopljen predogled sporočil, se del pogovora izpiše na zaslonu in lahko dlje časa ostane shranjen na napravi, tudi če sporočilo ali aplikacijo že izbrišeš. Sporočila lahko čakajo tudi v varnostnih kopijah v oblaku.

Do tvojih sporočil pa ne dostopajo le organi pregona. Evropski parlament je julija podaljšal t. i. Chat Control 1.0, ki tehnološkim korporacijam daje pravno podlago za pregledovanje sporočil uporabnikov. Kar ni šifrirano, torej lahko berejo tudi ponudniki sami. Žaljivo je, da so podaljšanje uredbe podprli vsi evroposlanci SDS, torej stranke, katere poslanec nas zdaj pomirja, da nihče ne bo nikomur bral sporočil.

Mahnič ti s poslanske govornice torej priporoča aplikacije, ki te ne varujejo tako, kot obljublja, to pa počne prav v razpravi o zakonu, ki preiskovalnim komisijam omogoča pridobivanje občutljivih osebnih podatkov od bank, operaterjev in policije brez ustreznega pravnega varstva. Ali te pri tem namerno skuša speljati na tanek led ali ne, niti ni pomembno.

Za digitalne nasvete se tako raje kot na Žana Mahniča obrni na naše Sredine digitalne higiene. Če pa želiš, da tvoji pogovori ostanejo zasebni in da do njih ne bo mogla niti politična policija, uporabljaj Signal z naprednimi varnostnimi in zasebnostnimi nastavitvami, WhatsApp in Viber pa si izbriši. Za najbolj občutljive pogovore pa velja najstarejši trik – pogovarjaj se v živo in potiho. Vsak digitalni pogovor namreč obstaja na vsaj dveh napravah in samo eno od njiju imaš pod nadzorom ti.