Digitalne pravice in pismenost
Prizadevamo si za odprt, dostopen in vključujoč internet. Zavzemamo se za enkripcijo, podatkovno pravičnost in rabo odprtokodnih rešitev. Zagovarjamo digitalno suverenost ter odgovoren razvoj in rabo umetnointeligenčnih sistemov.
Brez digitalnih tehnologij in interneta si ni več mogoče predstavljati povezovanja, izmenjave idej ter iskanja informacij. A te tehnologije še bolj kot našim vsakdanjim potrebam služijo velikim podjetjem ter represivnim in oblastniškim strukturam, ki si delijo skupen interes po posedovanju naših podatkov. Podatki o našem obnašanju na spletu, osebni podatki, biometrične informacije in drugo oblastem omogočajo nadzor nad nami, kapitalu pa profit na naš račun – v obeh primerih pa poglabljajo družbeno neenakost in neravnovesja moči.
Na Danes je nov dan nasprotujemo uporabi sodobnih tehnologij za množični nadzor ter kršenje temeljnih pravic, kot so pravice do svobodnega gibanja, zasebne komunikacije, organiziranja in svobodnega izražanja. Zahtevamo zadržanost pri rabi nadzornih tehnologij in previdnost pri razvoju umetne inteligence, močne zaščitne ukrepe in nadzor nad zlorabo pooblastil.
Obenem od državnih in evropskih institucij zahtevamo strogo regulacijo in nadzor nad velikimi tehnološkimi podjetji, ki nelegitimno posegajo v naše pravice in digitalno suverenost. Od teh institucij pričakujemo, da bodo varovale tako naše individualne pravice kot javni interes ter da bodo velikim podjetjem z uporabo odprtokodnega programja onemogočile dostop do občutljivih podatkov.
Kot družba in kot posamezne osebe potrebujemo celovito razumevanje tehnološkega razvoja, karseda visoko medijsko in digitalno pismenost ter dobro zakonodajo in zaščitne ukrepe. Le tako se lahko kompetentno zaščitimo pred tveganji, ki jih prinašajo skokovit razvoj tehnologije, UI, lažne novice, razpihovanje sovražnega govora in propaganda. Na Danes je nov dan tem ciljem posvečamo različne aktivnosti, zagovorniške in druge akcije, javne pozive, organiziramo dogodke in izobraževanja ter razvijamo digitalna orodja.
Izpostavljeno
Register UI
Prva organizirana zbirka podatkov o uporabi umetnointeligenčnih sistemov v slovenskem javnem sektorju.
Razkrinkaj.ai
Orodje, ki omogoča preverjanje sposobnosti prepoznavanja vsebin, ustvarjenih z UI, in izobražuje o pasteh njihove zlorabe.
Manipulacija ni informacija
Spletni kviz, ki pomaga prepoznavati manipulativne izjave v medijih in politiki ter spodbuja kritično mišljenje.
Mini tečAI
Cikel štirih predavanj, ki pomaga razumeti, kako umetna inteligenca deluje in kako vpliva na družbo, v kateri živimo.
Priporočila za vzpostavitev registra UI
Poziv vladi in ministrstvu za digitalno preobrazbo k oblikovanju javnega registra sistemov UI v javni upravi za večjo preglednost, odgovornost in zaupanje v uporabo tehnologije.
Priporočila za več zaščite pri rabi UI
Dokument za odločevalce, ki opozarja na nevarne izjeme v evropski uredbi o umetni inteligenci in predlaga rešitve za zaščito človekovih pravic ter preprečevanje zlorab.
Projekti
Vsi projekti
8. julij 2026
Prevaranti nenehno pošiljajo lažno e-pošto, ki je lahko videti povsem verodostojno. Izdajajo se za banke, državne organe ali tehnično podporo in skušajo pridobiti občutljive podatke ali te kako drugače opehariti. Spoznaj tri nasvete, ki te lahko obvarujejo pred večino prevar.
1. julij 2026
Poletje je čas dopustov, a pravega oddiha ni, če te ves čas motijo službena obvestila. Sporočila in naloge te počakajo, tudi če jih preveriš šele po vrnitvi – zato tokrat podajamo tri nasvete, s pomočjo katerih se lahko zares odklopiš.
24. junij 2026
Številne URL povezave iz oglasov, e-novic, družbenih omrežij in drugod imajo na koncu pripeto sledilno oznako, ki ni vezana na vsebino, ampak nate. Ko tako povezavo deliš, se dejanja prejemnika pripišejo tebi, o tebi in tvojih bližnjih pa se začne ustvarjati še natančnejši profil. Kako prepoznaš sledilno povezavo in kaj moraš storiti, da se izogneš sledenju?
17. junij 2026
Aplikacije in spletna mesta pogosto zbirajo več podatkov, kot jih potrebujejo za delovanje. Če ne poskrbiš za zasebnost, se lahko zlorabijo ali prodajajo naprej. Spoznaj štiri ključne nasvete, ki jih moraš upoštevati pred uporabo novih spletnih storitev.
10. junij 2026
Spletne storitve so pogosto tarča vdorov, zaradi katerih lahko tvoj e-naslov, geslo in drugi občutljivi podatki pristanejo v napačnih rokah. To še ne pomeni, da je kdo že dostopal do tvojih računov, je pa dober razlog, da se zaščitiš. Kako v nekaj sekundah preveriti, ali so tvoji podatki ogroženi?
3. junij 2026
Google v svoje iskalne rezultate vse bolj agresivno vključuje odgovore, ki jih generira UI, in se namesto iskalnika obnaša kot jezikovni model. S tem ti lahko ponuja odgovore, ki so netočni, zavajajoči ali celo nevarni, uporabne in preverjene povezave do spletnih mest pa potiska nižje ali povsem skrije. Kaj moraš narediti, če želiš po spletu iskati brez vsiljene UI?
27. maj 2026
OpenAI, lastnik orodja ChatGPT, podpira Trumpov režim z milijonskimi donacijami in tehnologijami za množični nadzor ter vojskovanje. Korporaciji pomagaš ustvarjati dobičke tudi ti, četudi uporabljaš brezplačno različico ChatGPT. Kateri so še razlogi za bojkot?
20. maj 2026
Ko se na spletno mesto ali v aplikacijo prijaviš z Google ali Facebook računom, tej storitvi omogočiš, da dobi dostop do nekaterih tvojih podatkov. S tem se tvoji računi povežejo, kar olajša prepoznavanje in povezovanje tvoje aktivnosti med različnimi storitvami. Kaj narediti namesto tega?
13. maj 2026
V aplikacije za spremljanje menstruacije vnašaš zelo osebne informacije, ki se lahko uporabljajo za oglaševanje ali celo delijo s tretjimi podjetji. Iz takih podatkov je mogoče sklepati tvoje navade ali potrebe, kar omogoča natančnejše profiliranje. Kaj storiti, da to preprečiš?
6. maj 2026
Google nenehno beleži, kaj iščeš na spletu, katere aplikacije uporabljaš in kje se giblješ. Te podatke uporablja za profiliranje, priporočila in oglase. Preveri, kaj vse ve o tebi, in poskrbi, da ti neha slediti.
29. april 2026
Se ti je že zgodilo, da so po nakupu v trgovini tvoja družbena omrežja polna oglasov za podobne izdelke? Podjetja korporaciji Meta pogosto pošiljajo sezname kupcev, ta pa jih nato poveže s tvojim profilom in uporabi za ciljano oglaševanje. Preveri, kako lahko to omejiš v nastavitvah na Facebooku ali Instagramu.
15. april 2026
FBI je v eni od nedavnih preiskav na telefonu osumljenca prišel do Signal sporočil – ne glede na to, da je ta aplikacijo že izbrisal s telefona. Kaj se je zgodilo in kako preprečiti, da se tudi ti znajdeš v podobni situaciji?
8. april 2026
Google je v Gmailu za vse uporabnike vklopil nastavitev, ki omogoča prebiranje sporočil in priponk ter s tem razvoj njihove umetne inteligence. Če tega ne želiš, preveri, kako lahko izklopiš "pametne funkcije".
1. april 2026
Pridruži se nam v torek, 14. aprila, ob 14. uri v Hiši EU, kjer boste na predavanju Brama Vrankena iz organizacije Corporate Europe Observatory spoznali, kako poteka lobiranje o digitalnih politikah v EU, kdo ima največ dostopa do odločevalcev ter kako velike tehnološke korporacije vplivajo na sprejemanje evropskih pravil.
V sodelovanju z Zavezništvom za integriteto.
1. april 2026
Sodišče v ZDA je odločilo, da je korporacija Meta svoje platforme oblikovala tako, da povečujejo odvisnost. Algoritem ti prikazuje predvsem vsebine, ki te bodo najbolj pritegnile – več časa pa pomeni več zbranih podatkov, oglasov in zaslužka. Kako to preprečiš?
25. marec 2026
Brez šifrirane zasebne komunikacije bo imela dostop do vsebine tvojih sporočil na Instagramu tudi korporacija Meta in morda še kdo drug! Kaj lahko storiš, da se zaščitiš?
18. marec 2026
Javna Wi-Fi omrežja (v kavarnah, hotelih, na letališčih …) imajo pogosto slabšo zaščito, zato lahko nekdo lažje prestreže podatke, ki jih pošiljaš po spletu. To pomeni, da so lahko ogroženi tvoji računi, gesla in osebni podatki. Kaj lahko storiš, da se zaščitiš?
13. marec 2026
Številni primeri iz tujine so pokazali, kako vplivna so lahko družbena omrežja, ko pride do odločanja na volitvah. Podobno opazujemo pred volitvami doma, kjer nas na družbenih omrežjih ves čas nagovarjajo politiki in najrazličnejši vplivneži. O njihovem delovanju in spletni politični propagandi na splošno se je z novinarjem Mladine pogovarjal Filip.