Digitalne pravice in pismenost

Prizadevamo si za odprt, dostopen in vključujoč internet. Zavzemamo se za enkripcijo, podatkovno pravičnost in rabo odprtokodnih rešitev. Zagovarjamo digitalno suverenost ter odgovoren razvoj in rabo umetnointeligenčnih sistemov.

Brez digitalnih tehnologij in interneta si ni več mogoče predstavljati povezovanja, izmenjave idej ter iskanja informacij. A te tehnologije še bolj kot našim vsakdanjim potrebam služijo velikim podjetjem ter represivnim in oblastniškim strukturam, ki si delijo skupen interes po posedovanju naših podatkov. Podatki o našem obnašanju na spletu, osebni podatki, biometrične informacije in drugo oblastem omogočajo nadzor nad nami, kapitalu pa profit na naš račun – v obeh primerih pa poglabljajo družbeno neenakost in neravnovesja moči.

Na Danes je nov dan nasprotujemo uporabi sodobnih tehnologij za množični nadzor ter kršenje temeljnih pravic, kot so pravice do svobodnega gibanja, zasebne komunikacije, organiziranja in svobodnega izražanja. Zahtevamo zadržanost pri rabi nadzornih tehnologij in previdnost pri razvoju umetne inteligence, močne zaščitne ukrepe in nadzor nad zlorabo pooblastil.

Obenem od državnih in evropskih institucij zahtevamo strogo regulacijo in nadzor nad velikimi tehnološkimi podjetji, ki nelegitimno posegajo v naše pravice in digitalno suverenost. Od teh institucij pričakujemo, da bodo varovale tako naše individualne pravice kot javni interes ter da bodo velikim podjetjem z uporabo odprtokodnega programja onemogočile dostop do občutljivih podatkov.

Kot družba in kot posamezne osebe potrebujemo celovito razumevanje tehnološkega razvoja, karseda visoko medijsko in digitalno pismenost ter dobro zakonodajo in zaščitne ukrepe. Le tako se lahko kompetentno zaščitimo pred tveganji, ki jih prinašajo skokovit razvoj tehnologije, UI, lažne novice, razpihovanje sovražnega govora in propaganda. Na Danes je nov dan tem ciljem posvečamo različne aktivnosti, zagovorniške in druge akcije, javne pozive, organiziramo dogodke in izobraževanja ter razvijamo digitalna orodja.

Digitalne pravice in pismenost - steber. Ilustracija mačke, ki sedi na prenosniku in gleda v računalniško miško.
Grafika z naslovom Kako poskrbeti, da orodja z umetno inteligenco ne dobijo tvojih podatkov, logotipom Sredina digitalna higiena in sliko osebe v pisani športni trenirki s klovnovsko masko čez obraz.

16. september 2026

Te dni ljudje v ChatGPT spet množično nalagajo svoje selfije, da ta iz njih ustvari portret v stilu osemdesetih let. Tudi če pogovor izbrišeš, fotografija pri OpenAI ostane vsaj še 30 dni, korporacija pa jo lahko uporablja v različne namene. Sodelovanje v trendu vsekakor odsvetujemo, ker pa moramo pri nalaganju vsebin v ChatGPT tudi sicer paziti, objavljamo nekaj osnovnih nasvetov.

Grafika z naslovom Zakaj ima tvoja zobna ščetka kamero?, logotipom Sredina digitalna higiena, sliko električne zobne ščetke in rdečim napisom KUPI V ZAMENO ZA SLEDENJE TVOJIM NAVADAM.

9. september 2026

Pomivalni stroj s kamero, ki prepoznava posodo. Pralni stroj z umetno inteligenco, ki sam izbira program. Zdaj pa še električna zobna ščetka s kamero in umetno inteligenco, ki ti analizira zobe. Čemu služi ta trend in zakaj mu ne nasedaj?

Fotografija Donalda Trumpa v obleki, ki s prsti kaže naprej, na svetlo zeleni podlagi s črnimi črtažnimi linijami v ozadju.

3. september 2026

Ameriška vlada je italijansko organizacijo Autistici/Inventati uvrstila na seznam globalnih teroristov, ker naj bi z digitalno infrastrukturo podpirala “nasilne skrajno leve skupine”. Napad na A/I je hkrati napad na neodvisno spletno infrastrukturo, na pravice številnih kolektivov, na varno komuniciranje, na demokratično protiavtoritarno organiziranje in na integriteto EU. Kot del mreže za digitalne pravice EDRi izražamo solidarnost z A/I.

Grafika z naslovom Poskrbi, da tvoje stare objave ne povedo več, kot želiš, logotipom Sredina digitalna higiena in izsekom stare objave z Facebooka.

2. september 2026

Objave, ki si jih na Facebook ali Instagram naložil pred desetimi leti, so še vedno tam. Če je tvoj profil javen, si jih lahko ogleda vsak, od neznancev do bodočih delodajalcev, in iz njih izve več, kot bi si mislil. Če svojega računa nočeš izbrisati, vsaj počisti tisto, kar pove preveč.

Grafika z naslovom »Kako poskrbeti, da videi in fotografije ne izdajajo tvojih podatkov«, prikazom izpisa EXIF-metapodatkov v terminalu ter logotipom »Sredina digitalna higiena«.

26. avgust 2026

Ko s telefonom fotografiraš ali snemaš, se v datoteko shranijo metapodatki, ki lahko razkrijejo, kje si bil in kdaj. Družbena omrežja jih večinoma odstranijo, a jih uporabijo za profiliranje. Če sliko pošlješ po e-pošti ali naložiš na splet, pa ostanejo. Poskrbi, da metapodatki ne potujejo naprej.

Grafika z naslovom »Kako Googlu otežiti sledenje prek IP naslova«, ilustracijo IP-naslova pod povečevalnim steklom ter logotipom »Sredina digitalna higiena«.

19. avgust 2026

Google tvoj IP po novem uporablja za prepoznavanje naprav in prilagajanje oglasov. Za razliko od piškotkov, ki jih lahko zavrneš in izbrišeš, IP naslov oddaš ob vsakem obisku spletne strani. To pomeni, da se tvoja iskanja o zdravju, financah ali politiki nabirajo v profilu, ki ga ne moreš ponastaviti. Sledenja ne moreš povsem ustaviti, lahko pa ga omejiš.

Grafika z naslovom »Kako prepoznati lažni spletni oglas« in fotografijama sladoledov (SpongeBob in panda), ki se močno razlikujeta od prikazane embalaže.

12. avgust 2026

Škoda zaradi spletnih goljufij je v Sloveniji lani znašala 40 milijonov evrov, pogosta vaba pa so sponzorirani oglasi. Preveri, kaj je dobro narediti, preden klikneš na spletni oglas, da zaščitiš sebe in druge.

Zmedeni Žan Mahnič z rokami v zraku na levi, na desni okvirček iz Parlametra z njegovim govorom.

11. avgust 2026

Žan Mahnič je v razpravi o referendumu o politični policiji zatrdil, da do naših sporočil ne morejo ne preiskovalne komisije ne policija, zato nas je povabil, naj si naložimo WhatsApp, Viber ali Signal. Njegov nasvet je napačen, predvsem pa je lahko nevaren. Pojasnjujemo, kje šifriranje odpove in koliko o tvojih pogovorih povedo že metapodatki.

Grafika z naslovom »Kako se zaščititi pred prevarami«, ilustracijo moškega ob kupu denarja ter logotipom »Sredina digitalna higiena«.

5. avgust 2026

Prevaranti na spletu postajajo vse bolj prepričljivi, lažnih povezav pa že dolgo ne izdajajo več le slovnične napake in čudni URL naslovi. Preveri, pri katerih petih povezavah je potrebne največ pozornosti in kakšno pravilo velja za čisto vse spletne povezave.

Grafika z naslovom »Kako zakriti svojo hišo na Google Maps« in zablurano sliko hiše z rdečo oznako lokacije.

29. julij 2026

Na Google Maps si lahko prek uličnega pogleda (Street View) vsak ogleda tvojo hišo, dvorišče in vse ostalo, kar je bilo vidno s ceste, ko se je mimo peljal njihov avto. Nepridipravi lahko tako brez obiska preverijo dostope in skrite kotičke, vendar pa lahko preprosto zahtevaš zameglitev.

Grafika z naslovom Kdaj ti VPN res koristi, ilustracijo nindže ob prenosniku, ki z nogo cilja proti globusu s povečevalnim steklom, ter logotipom Sredina digitalna higiena v zgornjem levem kotu.

22. julij 2026

Prejšnji teden smo ugotovili, da VPN ni čarobna rešitev za varnost in zasebnost na spletu. Kljub temu pa v pravih okoliščinah vseeno dobro zaščiti tvojo povezavo in podatke. Preveri, kdaj ti lahko tovrstne aplikacije najbolj koristijo in na kaj moraš paziti, ko jih izbraš.

Grafika Sredina digitalna higiena z naslovom VPN ni čarobna rešitev. Na desni strani je roka, ki na kazalcu uravnoveša palico z žarnico in modro kroglo.

15. julij 2026

Ponudniki aplikacij VPN se radi hvalijo z zagotavljanjem popolne varnosti in anonimnosti na spletu. Čeprav gre za koristna orodja, pa je resnica pogosto bolj zapletena. V tokratni Sredini digitalni higieni razbijamo štiri mite, ki jih najpogosteje zaslediš v oglasih.

Grafika Sredina digitalna higiena z naslovom Kako se zaščititi pred lažno e-pošto. Na desni strani je prikazan primer lažnega elektronskega sporočila prevarantov, ki se izdajajo za Pošto Slovenije.

8. julij 2026

Prevaranti nenehno pošiljajo lažno e-pošto, ki je lahko videti povsem verodostojno. Izdajajo se za banke, državne organe ali tehnično podporo in skušajo pridobiti občutljive podatke ali te kako drugače opehariti. Spoznaj tri nasvete, ki te lahko obvarujejo pred večino prevar.

Grafika Sredina digitalna higiena z naslovom Na dopustu se odklopi. Ob besedilu so nanizani različni emojiji počitniških aktivnosti in sproščanja.

1. julij 2026

Poletje je čas dopustov, a pravega oddiha ni, če te ves čas motijo službena obvestila. Sporočila in naloge te počakajo, tudi če jih preveriš šele po vrnitvi – zato tokrat podajamo tri nasvete, s pomočjo katerih se lahko zares odklopiš.

Grafika Sredina digitalna higiena z naslovom Kako poskrbeti, da ti URL povezave ne bodo sledile. Na desni strani je znan meme Homerja Simpsona, ki se počasi skrije v zeleno grmičevje.

24. junij 2026

Številne URL povezave iz oglasov, e-novic, družbenih omrežij in drugod imajo na koncu pripeto sledilno oznako, ki ni vezana na vsebino, ampak nate. Ko tako povezavo deliš, se dejanja prejemnika pripišejo tebi, o tebi in tvojih bližnjih pa se začne ustvarjati še natančnejši profil. Kako prepoznaš sledilno povezavo in kaj moraš storiti, da se izogneš sledenju?

Grafika Sredina digitalna higiena z naslovom Kako poskrbeti za zasebnost pri uporabi novih spletnih storitev? Na desni strani je opozorilni rdeč trikotnik s klicajem.

17. junij 2026

Aplikacije in spletna mesta pogosto zbirajo več podatkov, kot jih potrebujejo za delovanje. Če ne poskrbiš za zasebnost, se lahko zlorabijo ali prodajajo naprej. Spoznaj štiri ključne nasvete, ki jih moraš upoštevati pred uporabo novih spletnih storitev.

Grafika Sredina digitalna higiena z naslovom Kako preveriti varnost svojih spletnih računov. Na desni je posnetek zaslona spletne strani Have I Been Pwned za preverjanje e-naslovov.

10. junij 2026

Spletne storitve so pogosto tarča vdorov, zaradi katerih lahko tvoj e-naslov, geslo in drugi občutljivi podatki pristanejo v napačnih rokah. To še ne pomeni, da je kdo že dostopal do tvojih računov, je pa dober razlog, da se zaščitiš. Kako v nekaj sekundah preveriti, ali so tvoji podatki ogroženi?

Grafika Sredina digitalna higiena z naslovom Kako brskati po spletu brez vsiljene umetne inteligence. Zraven sta emojija globusa in nasmehnjenega obraza.

3. junij 2026

Google v svoje iskalne rezultate vse bolj agresivno vključuje odgovore, ki jih generira UI, in se namesto iskalnika obnaša kot jezikovni model. S tem ti lahko ponuja odgovore, ki so netočni, zavajajoči ali celo nevarni, uporabne in preverjene povezave do spletnih mest pa potiska nižje ali povsem skrije. Kaj moraš narediti, če želiš po spletu iskati brez vsiljene UI?

Prikazanih 18 od 96