Tematska analiza razprav 9. sklica državnega zbora

Podatki o 9. sklicu DZ (2022–2026), ki jih omenjamo v analizi:

📑 Najpogostejših pet tem: zdravstvo, izobraževanje, energetika, kmetijstvo in živali ter sociala

🩺 Vrhunci razprav o zdravstvu: januar 2023, maj 2023 in marec 2025

🫂 Vrhunci razprav o sociali: februar 2024, julij 2024 in november 2025

⚕️ Stranka z največ govori na poslanca na temo zdravstva: NSi

🤝 Stranka z največ govori na poslanca na temo sociale: Levica

Opomba: Iz analize smo odstranili teme, vezane na procesne postopke, veznike in druge nepomembne besede ter tehnične omembe denarja in sredstev, s čimer smo zagotovili jasnejši vpogled v dejansko vsebino razprav, ki so potekale v državnem zboru.

Zadnja analiza predvolilnega Parlametra se posveča vsebini oziroma tematikam razprav, ki so zaznamovale 9. sklic državnega zbora. S pomočjo napredne jezikovne obdelave smo vsebino vseh govorov razvrstili v tematske sklope, kar nam je omogočilo natančnejši vpogled v področja, o katerih so v dvorani dejansko teklo pogovori. S klasifikacijo govorov poslank in poslancev smo tako izluščili prevladujoče motive mandata, za neketere od njih pa preverili tudi, kako se je njihova intenzivnost spreminjala skozi čas in glede na poslansko skupino.

Med vsemi obravnavanimi tematikami so poslanke in poslanci največ časa namenili zdravstvu, ki se je izkazalo za osrednjo temo tega sklica. Sledi mu področje izobraževanja, ki ostaja stalnica parlamentarnih razprav, na tretjem mestu pa se po pogostosti znajde energetika. Peterico najpogosteje naslovljenih tematik zaključujeta področje kmetijstva in živali ter področje sociale.

Za nekoliko podrobnejši analizi smo izbrali področji zdravstva in sociale, saj gre za sistemska vprašanja, ki neposredno vplivajo na vsakdanje življenje vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije, hkrati pa se v teh razpravah tudi najbolj kažejo različni odzivi na aktualne družbene probleme.

Področje zdravstva

Časovna analiza razprav o zdravstvu razkriva vrhove, ki sovpadajo z večjimi zakonodajnimi, pa tudi kadrovskimi premiki. Absolutni vrhunec razprav na tem področju podatki beležijo v marcu 2025, ko je bila osrednja tema uskladitev novega obveznega zdravstvenega prispevka in preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja. Sledi mu skok v januarju 2023 ob predstavitvi takratne zdravstvene reforme, tretji vrh pa se zgodi maja 2023, ko so poslanke in poslance državnega zbora zaposlovale interpelacija ministra za zdravje in razprave o interventnem zakonu za skrajševanje čakalnih vrst.

Pri porazdelitvi razprav o zdravstvu med strankami najbolj izstopata Gibanje Svoboda, ki mu sledi SDS, vendar slika na posameznega poslanca razkrije nekoliko drugačno stanje. Če upoštevamo velikost poslanskih skupin, sta bili temi zdravstva najbolj intenzivno posvečeni stranki NSi in Levica, ki sta na posameznega člana razpravljali bistveno več kot največja koalicijska stranka. Tudi v SDS je bila intenzivnost na posameznika višja kot v Svobodi, medtem ko so se Socialni demokrati temi posvečali z najmanjšo relativno intenzivnostjo med vsemi petimi strankami tega sklica.

Področje socialnih politik

Tudi na področju socialnih politik (med katere smo sicer šteli teme, povezane z romskim prebivalstvom, dolgotrajno oskrbo, socialne pravice ter vprašanja, vezana na invalide in osebno asistenco), analiza pojavljanja teme skozi čas kaže na tri izrazite vrhove, ki so sledili aktualnim družbenim vprašanjem. Najvišji vrh v februarju 2024 sovpada z razpravami o usklajevanju socialnih transferjev in minimalne plače. Vrhunec v juliju 2024 odraža naslavljanje vprašanj dolgotrajne oskrbe in njene implementacije v praksi, medtem ko porast v novembru 2025 najverjetneje zaznamujejo predvsem zaradi razprav, povezanih s pravicami romske populacije in socialnimi prejemki.

Pri udejstvovanju strank na področju sociale po skupnem številu razprav močno vodi SDS, ki ji sledi Gibanje Svoboda, vendar pa je tudi tukaj ključna predvsem perspektiva na posameznega poslanca. Največjo osredotočenost na socialne teme na člana oz. članico poslanske skupine tako beleži Levica, ki po intenzivnosti prekaša vse ostale stranke. Sledita ji NSi in SDS, medtem ko so se Socialni demokrati in največja koalicijska stranka Svoboda temu področju posvečali z opazno manjšo relativno intenzivnostjo.

Metodološko ozadje analize

Za čim bolj natančno prepoznavanje vsebinskih poudarkov smo uporabili napredno metodo strojnega učenja BERTopic, ki nevronskim mrežam omogoča razumevanje širšega konteksta namesto golega iskanja besed. Govore smo najprej razrezali na posamezne odstavke, da bi ujeli več tem znotraj ene izjave, nato pa umetnointeligenčni model usmerili v prepoznavanje specifičnih podtem. Ker model pri tako obsežnem naboru podatkov sprva prepozna ogromno specifičnih podtem, smo tiste najpogostejše ročno kurirali in združili v vsebinske kategorije, ki so služile kot osnova za našo analizo.

Iz nabora smo nato namenoma izločili večino statističnega šuma, kot so procesna navodila, tehnični drobci brez vsebinske teže in besedilo, neprimerno za klasifikacijo. S tem smo zagotovili, da grafi prikazujejo dejansko vsebino razprav, ne pa parlamentarnih tehnikalij. Pri primerjavi razpravljanja poslanskih skupin smo poleg skupnih vsot upoštevali tudi razlike v njihovi velikosti. Ker število sedežev v dvorani neposredno vpliva na skupni obseg razprav, smo torej podatke interpretirali tudi skozi prizmo aktivnosti na posameznega poslanca oziroma poslanko, kar daje pravičnejši vpogled v dejavnost posamezne stranke.