Parlamentarna aktivnost po spolu in starosti

Podatki o 9. sklicu DZ (2022–2026), ki jih omenjamo v analizi:

👩 Število izgovorjenih besed poslank: 10.576.342 (povprečno 271.188)
👨 Število izgovorjenih besed poslancev: 15.074.460 (povprečno 218.470)
🙋‍♀️ Število vprašanj in pobud poslank: 3.185 (povprečno 81,7)
🙋‍♂️ Število vprašanj in pobud poslancev: 3.465 (povprečno 50,2)
👴 Število izgovorjenih besed desetih najstarejših: 3.436.918 (povprečno 343.692)
👦 Število izgovorjenih besed desetih najmlajših: 2.842.806 (povprečno 284.281)
👵 Število vprašanj in pobud desetih najstarejših: 687 (povprečno 68,7)
👧 Število vprašanj in pobud desetih najmlajših: 526 (povprečno 52,6)

Deset najstarejših poslank in poslancev (povprečna starost 68,94 let): Nataša Sukič, Rastislav Vrečko, Anton Šturbej, Vida Čadonič Špelič, Janez (Ivan) Janša, Jože Tanko, Jožef Horvat, Bojan Čebela, Mirjam Bon Klanjšček, Miroslav Gregorič

Deset najmlajših poslank in poslancev (povprečna starost 34,25 let): Lenart Žavbi, Lucija Tacer Perlin, Damijan Bezjak Zrim, Andrej Hoivik, Sara Žibrat, Žan Mahnič, Miha Kordiš, Tine Novak, Sandra Gazinkovski, Aleš Rezar

Opomba: Analiza zajema obdobje do konca zadnje redne seje (2. februar 2026), zato se lahko podatki na Parlametru na dan branja razlikujejo. Če to ni eksplicitno omenjeno, smo v analizo vključili le poslanke in poslance, ki so funkcijo opravljali celoten mandat.

Potem ko sta prvi dve analizi predvolilnega Parlametra osvetlili zakonodajne postopke ter delo poslank in poslancev, se tretja osredotoča na demografski razrez udejstvovanja v državnem zboru. Preverili smo, ali sta spol in starost povezana z aktivnostjo – od povprečja izgovorjenih besed do števila vloženih vprašanj in pobud. Podatki kažejo, da številčna premoč ne pomeni nujno višje angažiranosti pri izmerjenih kazalnikih. Medtem ko so moški v državnem zboru v večini, so poslanke v povprečju spregovorile več besed ter podale več vprašanj in pobud, višja statistična povprečja pa so značilna tudi za starejšo generacijo.

Razlika med spoloma

Čeprav so moški skupaj izgovorili več besed (15.074.460) in vložili več pobud (3.465), so te številke predvsem posledica njihove številčne premoči. V poslanskih klopeh je v tem sklicu namreč sedelo skupaj 69 poslancev in le 39 poslank. Izračun povprečja tako razkrije drugačno sliko. Poslanke so v povprečju v zadnjih štirih letih izgovorile približno 271 tisoč besed na osebo, kar je za 24 % več od njihovega povprečnega moškega kolega, ki je izgovoril le 218 tisoč besed.

Še večja razlika se kaže pri poslanskih vprašanjih in pobudah. Poslanke so v povprečju v tem mandatu vložile skoraj 82 pobud na osebo, medtem ko se povprečje pri poslancih ustavi pri le 50. To pomeni, da so poslanke kljub manjši zastopanosti vložile skoraj toliko skupnih pobud kot njihovi številčnejši kolegi.

Generacijski razkorak

Primerjava udejstvovanja med najstarejšimi in najmlajšimi poslanci, ki so v dvorani sedeli celoten mandat, pa kaže na višja statistična povprečja pri starejši generaciji. Podatki tako razkrivajo, da je skupina desetih najstarejših poslank in poslancev (njihova povprečna starost je nekaj manj kot 69 let), nekoliko aktivnejša pri razpravah ter uporabi poslanskih vprašanj in pobud od svojih desetih najmlajših kolegic in kolegov (katerih povprečna starost je približno 34 let).

Najstarejši poslanci so tako v povprečju izgovorili 343.692 besed na osebo, kar je za 21 % več kot najmlajši, katerih povprečje je znašalo le 284.281 besed. Podobno razmerje velja pri poslanskih vprašanjih in pobudah – najstarejša deseterica je v povprečju vložila skoraj 69 pobud na posameznika oziroma 31 % več od najmlajše skupine, ki jih je povprečno vložila približno 53.

Podatki torej kažejo, da izkušnje in dolžina parlamentarnega staža v tem sklicu korelirajo z višjimi statističnimi povprečji udejstvovanja v dvorani. Ob tem velja opomniti, da so povprečja občutljiva na ekstreme, saj lahko že nekaj izstopajočih posameznic ali posameznikov statistiko znatno dvigne. Hkrati pa dodajamo, da nam število izgovorjenih besed in vloženih pobud ne pove ničesar o kakovosti prispevkov poslancev in poslank niti o njihovem dejanskem vplivu na oblikovanje politik, zakonodajni proces ali izboljšanje življenja ljudi, zato je takšne kvantitativne kazalnike smiselno vedno brati skupaj z vsebinsko analizo njihovega dela.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.