Glasovalna enotnost in strankarska disciplina

Podatki o 9. sklicu DZ (2022–2026), ki jih omenjamo v analizi:

🤝 najvišja stopnja glasovalne enotnosti: Gibanje Svoboda (98,33 %)
🏆 poslanka z največjim ujemanjem s poslansko skupino: Nataša Sukič (99,72 %)
📉 poslanec z najmanjšim ujemanjem s poslansko skupino: Janez Janša (92,45 %)
⏩ opozicijski poslanec, ki je največkrat glasoval s koalicijo: Aleksander Reberšek (621-krat)
⏪ koalicijski poslanec, ki je največkrat glasoval z opozicijo: Damijan Bezjak Zrim (624-krat)
🔄 skupno število prestopov iz matičnih poslanskih skupin: 7

Opomba: Analiza zajema obdobje do konca zadnje redne seje (2. februar 2026), zato se lahko podatki na Parlametru na dan branja razlikujejo. Če to ni eksplicitno omenjeno, smo v analizo vključili le poslanke in poslance, ki so funkcijo opravljali celoten mandat. Pri analizi enotnosti poslank in poslancev smo namenoma izločili tiste, ki so iz poslanskih skupin izstopili, in poslanca narodnih skupnosti.

Tokratna analiza predvolilnega Parlametra se osredotoča na enotnost poslank in poslancev v državnem zboru. Podatki kažejo, da poslanske skupine v 9. sklicu glasujejo skoraj povsem usklajeno, saj razen skupine nepovezanih poslancev in predstavnikov manjšin nobena od njih ne pade pod 90-odstotno povprečno enotnost. Najvišjo stopnjo discipline sicer beleži Gibanje Svoboda (98,33 %), tesno pa ji sledita koalicijski partnerici SD (95,64 %) in Levica (95,15 %). Vrste so precej strnjene tudi v opoziciji, saj se je povprečna stopnja usklajenosti stranke SDS ustavila pri 93,99 %, NSi pa pri 92,5 %.

Zvestoba in odpadništvo

Tokratna analiza strankarske discipline se za razliko od siceršnjih prikazov podatkov na Parlametru osredotoča izključno na oddane glasovnice, saj smo odsotnost namenoma izločili. S tem smo dobili neposrednejši vpogled v opredelitve poslank in poslancev v trenutkih, ko so se v dvorani dejansko izrekli o zakonodajnih predlogih. Prav tako smo namenoma izločili poslanca narodnih skupnosti in tiste, ki so med mandatom prestopili med nepovezane poslance, da bi tako dobili čim bolj realno sliko dogajanja znotraj strankarskih okvirov.

Čeprav sta Levico v tem mandatu zapustila dva vidna obraza, njeno jedro ostaja statistično najbolj disciplinirano. Tako so Nataša Sukič, Milan Jakopovič in Tatjana Greif v štirih letih le v peščici primerov odstopali od večinskega glasu svoje poslanske skupine – stopnja njihovega neujemanja se namreč giblje pod enim odstotkom, in sicer od 0,28 % do 0,85 %. Na drugi strani pa največja razhajanja z lastno stranko beležijo SD-jev poslanec Jonas Žnidaršič s 5,93 % neujemanja ter Danijel Krivec z 6,46 % in Janez Janša z 7,55 % iz SDS-a. Če torej izvzamemo prestopnike, prav prvak največje opozicijske stranke najpogosteje odstopa od večinske linije svoje poslanske skupine.

Posebej zanimivo sliko razkrivajo tudi primeri, ko poslanci oz. poslanke podprejo predloge nasprotnega političnega pola. Med opozicijskimi vrstami so koalicijo najpogosteje podprli v NSi, saj je Aleksander Reberšek s koalicijo glasoval 621-krat, sledita pa mu Vida Čadonič Špelič in Jožef Horvat, ki sta s koalicijo glasovala 593-krat oziroma 552-krat. Te številke potrjujejo, da so v NSi v državnem zboru precej pogosteje iskali skupni jezik z vlado kot njihovi kolegi iz SDS. V obratni smeri, torej iz vladne strani proti opozicij pa največ odstopanj beležijo Damijan Bezjak Zrim (SD), ki je z opozicijo glasoval 624-krat, ter Dušan Stojanovič (602-krat) in Andreja Živic (595-krat) iz Svobode.

Politične migracije

Za precejšnjo medijsko pozornost vedno poskrbijo tudi prestopi med poslanskimi skupinami. Čeprav statistika v primerjavi s prejšnjim mandatom kaže na umirjanje trenda, smo bili v tem sklicu priča nekaterim izjemno odmevnim premikom. V 9. sklicu je iz svojih matičnih poslanskih skupin doslej izstopilo sedem poslancev: Anže Logar, Eva Irgl, Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek, Miha Kordiš, Tine Novak in Matej Tašner Vatovec. V prejšnjem sklicu je bilo takšnih premikov več, skupno deset.

Toda pri tem velja upoštevati različen kontekst, saj so se v prejšnjem mandatu številni prestopi dogajali v času menjave vlade sredi sklica in tesnih parlamentarnih večin, ko je vsaka sprememba vplivala na stabilnost oblasti in razmerja moči v dvorani. V trenutnem sklicu migracije sicer niso ogrozile matematične večine koalicije, so pa razkrile vsebinska razhajanja znotraj strankarskih jeder na obeh polih – ali pa morda le taktično odpiranje nove podružnice, ki bo svoj pravi obraz pokazala šele pri povolilnem seštevanju.

Čeprav te ugotovitve ne odražajo vseh specifik dela v DZ, ponujajo prvi vpogled v trdnost strankarskih zavezništev in meje, pri katerih se konča strankarska disciplina. Statistični podatki lahko tako predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnjo vsebinsko analizo parlamentarnega delovanja.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.