Podatki o 10. sklicu DZ (2026–2030), ki jih omenjamo v analizi (na dan 22. april 2026):

🆕 Število novih poslank in poslancev: 34
🔙 Število starih poslank in poslancev: 56
🏛️ Povprečno število preteklih mandatov na poslanca: 2,33 (prejšnji sklic: 2,13)
👨 Število moških v poslanskih klopeh: 58 (prejšnji sklic: 54)
👩 Število žensk v poslanskih klopeh: 32 (prejšnji sklic: 36)
👶 Najmlajši poslanec: 25 let (prejšnji sklic: 22 let)
👴 Najstarejši poslanec: 72 let (prejšnji sklic: 73 let)
🎂 Povprečna starost: 50,9 let (prejšnji sklic 48,5 let)

Opomba: V analizi smo med nove poslance uvrstili tudi Roberta Goloba in Mateja Arčona. Čeprav sta bila izvoljena že v 9. sklic DZ, sta mandat zaradi prevzema vladnih funkcij hitro zaključila, zato ju statistično štejemo med imena, ki so si šele začela nabirati poslanske izkušnje.

 

V zadnji analizi 9. sklica državnega zbora tega primerjamo s pravkar izvoljenimi poslanci in poslankami. Preverili smo novo demografsko sliko parlamenta – od razmerja med spoloma in starostne strukture do vprašanja poslanske kilometrine, s katero v trenutni sklic vstopajo izvoljeni predstavniki. Podatki med drugim razkrivajo, v kolikšni meri se je ob začetku 10. sklica prevetrila sestava parlamenta in kje so razkoraki med obema obdobjema najbolj opazni.

Na levi Aleš Hojs in Zoran Stevanović ob znaku "ENTER" (zeleno), ki nakazuje vstop v parlamentr, na desni pa Jonas Žnidaršič in Eva Irgl ob znaku "EXIT", ki nakazuje, da v novem sklicu nista bila izvoljena.

Parlamentarni staž in izkušnje

Podatki o parlamentarnem stažu razkrivajo, da bo v 10. sklicu poslanski mandat prvič opravljalo 34 oseb, medtem ko jih 56 v dvorani ostaja iz prejšnje sestave. Čeprav je skoraj 40 % obrazov novih, pa povprečno število preteklih mandatov kaže na visoko stopnjo kontinuitete, saj se je v primerjavi z začetkom prejšnjega sklica zvišalo z 2,13 na 2,33.

Višje povprečje preteklih mandatov ob razmeroma velikem deležu novincev kaže na stabilno jedro ponovno izvoljenih predstavnikov. Povprečje namreč držijo pokonci tisti, ki so bili v državni zbor že bili izvoljeni v preteklosti, hkrati pa se je v poslanske klopi vrnilo tudi nekaj povratnikov, ki so funkcijo opravljali v sklicih pred letom 2022. Parlamentarna izkušenost 10. sklica je tako ob začetku mandata višja kot v prejšnji sestavi.

Zastopanost spolov in generacijski razkorak

Razmerje med spoloma v 10. sklicu kaže na manj uravnoteženo sestavo državnega zbora kot v prejšnjem mandatu. Število žensk v poslanskih klopeh se je s 36 znižalo na 32, število moških pa se je s 54 posledično povzpelo na 58. Ta trend nakazuje, da se je delež žensk po rekordnih številkah iz preteklosti ponovno zmanjšal.

Opazne razlike so vidne tudi v starostni strukturi, kjer podatki razkrivajo, da se je sestava državnega zbora nekoliko postarala. Najmlajši poslanec v 10. sklicu šteje 25 let, kar je tri leta več od najmlajšega predstavnika v prejšnji sestavi, ki je torej štel 22 let. Tudi najstarejši član z 72 leti je leto mlajši od najstarejšega poslanca prejšnjega sklica, ki je torej štel 73 let. Da je nova sestava generacijsko starejša, potrjuje predvsem povprečna starost, ki ob začetku 10. sklica znaša nekaj manj kot 51 let, kar je za dobri dve leti več kot v prejšnji sestavi, ko je povprečje znašalo 48,5 leta.

 

Sofinancira Evropska unija in Impact4values logotipa

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

 

Povezani zapisi

Priporočamo, svetujemo, vabimo, opozarjamo in še kaj drugega

 
Golob, Šarec in Janša, modre puščice v desno
V prvi analizi predvolilnega Parlametra smo pod drobnogled vzeli zakonodajne postopke in hitrost sprejemanja odločitev. Podatki razkrivajo, da je bilo v tem mandatu kljub udobni večini kar 46 odstotkov zakonov obravnavanih po nujnem ali skrajšanem postopku. Preverite, kako se ta statistika primerja s prejšnjimi vladami in kaj to pomeni za vključenost javnosti.

11. februar 2026

Grafika »Top–Flop« s primerjavo prisotnosti poslancev in poslank, na levi trije z najvišjo prisotnostjo (okoli 98 %), na desni trije z nižjo prisotnostjo (okoli 51–56 %)
Druga predvolilna analiza Parlametra se osredotoča na udejstvovanje poslanskih skupin in posameznikov v iztekajočem se mandatu. Podatki razkrivajo izrazite razlike v uporabi parlamentarnih orodij – od stranke, ki je vložila več kot 4.000 vprašanj, do poslancev, ki so celoten mandat preživeli v skorajšnji tišini. Kdo je v dvorani narekoval tempo razprav in kdo je bil tam zgolj za zagotavljanje kvoruma?

19. februar 2026

Infografika primerja aktivnost poslancev po spolu in starosti, z izpisom povprečnega števila izgovorjenih besed in pobud za poslanke, poslance, mlajše in starejše.
Tretja analiza predvolilnega Parlametra proučuje nekatere aktivnosti v državnem zboru glede na demografsko strukturo poslank in poslancev. Podatki o udejstvovanju v dvorani razkrivajo, da številčna premoč ne pomeni nujno tudi večje angažiranosti, saj poslanke v povprečju beležijo več izgovorjenih besed in vloženih pobud, višja povprečja pa so značilna tudi za starejšo generacijo.

26. februar 2026

Grafika prikazuje poslance z največjim ujemanjem s svojo poslansko skupino (Nataša Sukič 99,72 % in Janez Janša 92,45 %) ter primere glasovanja čez politični blok: opozicijski poslanec Aleksander Reberšek je 621-krat glasoval s koalicijo, koalicijski posl
Četrta analiza predvolilnega Parlametra preučuje trdnost strankarskih jeder in meje discipline v 9. sklicu DZ. Podatki razkrivajo visoko stopnjo usklajenosti, hkrati pa izpostavljajo poslanke in poslance, ki najpogosteje glasujejo po svoje ali podprejo nasprotni pol. Pod lupo pa vzamemo tudi poslanske prestope in se sprašujemo, če gre pri njih za vsebinska razhajanja ali le za taktične premike, ki bodo svojo težo pokazali šele pri povolilnem seštevanju?

10. marec 2026

Grafika Parlametra prikazuje značilne besede, ki se najpogosteje pojavljajo v govorih posameznih poslanskih skupin (Svoboda, SDS, SD, Levica, NSi in nepovezani poslanci) ter ponazarja njihove tematske poudarke v parlamentu.
Statistična analiza besedišča 9. sklica DZ razkriva, katere vsebine so najbolj zaznamovale posamezne poslanske skupine. Podatki razkrivajo razlike med koalicijskim vodenjem postopkov na eni strani in opozicijsko kritiko na drugi, pri posameznih skupinah pa izpostavljajo tudi zagovarjanje specifičnih tem s terena. Kateri izrazi so si v dvorani utrli pot med najbolj značilne in kdo se v razpravah najpogosteje odmika od zakonodajnega žargona?

18. marec 2026

Graf s predvolilnimi temami, vrstni red od največ do najmanj, prikazan z modrimi grafikoni: zdravstvo, izobraževanje, energetika, kmetijstvo in živali, sociala.
Zadnja analiza predvolilnega Parlametra s pomočjo strojnega učenja razvršča vsebino vseh govorov v tematske sklope in razkriva, katera področja so zaznamovala 9. sklic DZ. V besedilu se nekoliko bolj posvetimo zdravstvu in sociali in ugotavljamo, kateri zakonodajni premiki in reformni poskusi so sprožili vrhunce razprav. Katera vprašanja so dejansko krojila parlamentarni vsakdan in kateri stranki najbolj izstopata na izpostavljenih področjih?

20. marec 2026