Delo poslank in poslancev v številkah

Podatki o 9. sklicu DZ (2022–2026), ki jih omenjamo v analizi:

🟢 poslanska skupina z največjo povprečno prisotnostjo: Gibanje Svoboda (94 %)
🔴 poslanska skupina z najmanjšo povprečno prisotnostjo: SDS (71 %)
🏆 največkrat prisotni poslanci: Andreja Živic in Teodor Uranič (98,84 %)
🚫 najmanjkrat prisotni poslanci: Žan Mahnič (51,43 %) in Janez Janša (54,64 %)
🗣️ največ izgovorjenih besed: Urška Klakočar Zupančič (1.089.039)
🤐 najmanj izgovorjenih besed: Katarina Štravs (15.059)
❓ največ podanih vprašanj in pobud: Jelka Godec (604)
🕳️ najmanj podanih vprašanj in pobud: Janez Janša (0)

Opomba: Analiza zajema obdobje do konca zadnje redne seje (2. februar 2026), zato se lahko podatki na Parlametru na dan branja razlikujejo. Če to ni eksplicitno omenjeno, smo v analizo vključili le poslanke in poslance, ki so funkcijo opravljali celoten mandat.

Če je prva predvolilna Parlametrova analiza razkrila, kako se v državnem zboru sprejemajo zakoni, druga odgovarja na vprašanje: kdo pri tem najbolj sodeluje? Pregledali smo aktivnost poslank in poslancev v iztekajočem se sklicu – od prisotnosti na glasovanjih do števila postavljenih vprašanj in izgovorjenih besed. Iz podatkov je razvidna precejšnja razlika v načinu delovanja. Medtem ko je bila koalicija osredotočena na zagotavljanje kvoruma in potrjevanje zakonov, se je opozicija usmerila v masovno postavljanje vprašanj in vlaganje pobud.

Vprašanja in pobude kot politično orožje

Poslanska vprašanja in pobude so namenjena pridobivanju informacij in nadzoru dela vlade, vendar pa njihova raba v tem mandatu močno izstopa. Poslanska skupina SDS je tako v štirih letih na vlado naslovila več kot 4.000 vprašanj in pobud, kar številčno presega seštevek vseh ostalih poslanskih skupin. Takšen obseg nakazuje na sistemski pristop, ki poleg vsebinskega nadzora ustvarja tudi precejšnjo administrativno obremenitev za ministrstva.

To potrjuje tudi individualna statistika, saj se je na vrhu lestvice znašla vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec s kar 604 vprašanji in pobudami, sledi pa ji poslanec SDS Andrej Kosi s 514. Slednji predstavlja tudi statistično posebnost: čeprav je funkcijo poslanca nastopil z zamudo in v parlament vstopil šele v začetku leta 2023, je v krajšem času prehitel skoraj vse kolegice in kolege, ki so v klopeh sedeli od prvega dne.

Prisotni in odsotni

Za nemoten potek zakonodajnega postopka in potrjevanje zakonov je nujna fizična prisotnost v državnem zboru, zato mora breme zagotavljanja sklepčnosti praviloma nositi koalicija. To je že na prvi pogled jasno iz podatkov, saj poslanska skupina Svoboda beleži najvišjo, kar 94-odstotno povprečno prisotnost. Prav tako so se kot najbolj zanesljivi izkazali poslanci in poslanke te stranke Andreja Živic, Teodor Uranič in Tereza Novak, ki so v štirih letih neprekinjenega mandata zabeležili skoraj 99-odstotno udeležbo na glasovanjih.

Na drugi strani je udeležba opozicije znatno nižja, saj npr. SDS beleži le 71-odstotno prisotnost na glasovanjih. Podatek sicer lahko kaže na selektivno udeležbo, saj se odsotnost uporablja tudi kot oblika političnega sporočila ali kot orodje obstrukcije. Med tistimi, ki so poslansko funkcijo opravljali celoten mandat, so najnižjo prisotnost na glasovanjih sicer zabeležili Žan Mahnič, Janez Janša in Miha Kordiš, saj se je njihova udeležba gibala le okoli 55 odstotkov.

Aktivnost za govorniškim pultom

Pri analizi števila razprav in izgovorjenih besed statistika pogosto odraža bodisi naravo funkcije bodisi politično strategijo poslanke oz. poslanca. Če torej izvzamemo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, katere število izgovorjenih besed (več kot milijon) je tudi posledica vodenja sej in branja dnevnih redov, so največ časa za govornico preživele poslanke in poslanci opozicije. Izstopata predvsem Andrej Hoivik in Zvonko Černač (oba SDS), ki sta skupaj izgovorila kar 1.634.192 besed in s pogostimi razpravami ter številnimi postopkovnimi predlogi prispevala k dolžini parlamentarnih debat v tem mandatu.

Na nasprotnem polu pa podatki razkrivajo skupino poslank in poslancev, ki se v štirih letih tako rekoč niso vključevali v razprave na plenarnih sejah. Med tistimi, ki so v državnem zboru sedeli celoten mandat, so se za besedo najredkeje javili poslanci in poslanke Svobode Katarina Štravs, Gašper Ovnik in Rastislav Vrečko. Ti so v celotnem obdobju opravljanja funkcije skupaj izgovorili le 67.016 besed, kar pa lahko kaže tudi na to, da je bila njihova aktivnost osredotočena na delo znotraj poslanske skupine.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.