Demokracija po hitrem postopku

Podatki o 9. sklicu DZ (2022–2026), ki jih omenjamo v analizi:

📜 vsi zakonodajni predlogi: 617
✅ sprejeti predlogi: 416 (67,4 %)
♾️ predlogi, ki so še v obravnavi: 90 (14,6 %)
❌ zavrnjeni predlogi: 111 (18 %)
🟢 predlogi, obravnavani po rednem postopku: 305 (49,3 %)
🟡 predlogi, obravnavani po skrajšanem postopku: 177 (28,7 %)
🔴 predlogi, obravnavani po nujnem postopku: 109 (17,7 %)
🖋️ ratifikacije: 26 (4,2 %)

Državni zbor je v času vlade Roberta Goloba do zaključka zadnje redne seje obravnaval 617 zakonov – sprejel pa jih je 416. Če številke primerjamo s prejšnjim sklicem državnega zbora, med katerim smo imeli sicer dve vladi, vlado Marjana Šarca in vlado Janeza Janše, ugotovimo, da je bilo v zakonodajni postopek tokrat vloženih precej več zakonov (617 proti 551), a je delež sprejetih ostal praktično enak. V obeh primerih je tako zeleno luč dobilo približno 68 odstotkov zakonov.

A več kot količina vloženih oz. sprejetih zakonov nam pove podatek o tem, po kakšnem postopku so bili ti obravnavani. Tako je bilo v času Golobove koalicije kar 46 odstotkov vseh zakonov obravnavanih po nujnem ali skrajšanem postopku.

Podoben vzorec razkriva tudi pogled v preteklost. V prejšnjem sklicu je bil v času vlade Marjana Šarca delež takšnih “hitrih” postopkov identičen – torej prav tako okoli 46 odstotkov. V času vlade Janeza Janše pa je bil ta delež še višji, saj so bili zakoni po nujnem ali skrajšanem postopku obravnavani v kar 53 odstotkih primerov.

Zakaj nas mora ta trend skrbeti?

Uporaba nujnih in skrajšanih postopkov drastično poseže v časovnico sprejemanja zakonov. Roki za branje gradiv in vlaganje amandmajev se skrajšajo, pogosto pa izpadejo tudi ključne faze rednega postopka, kot je opravljanje splošne razprave. S tem se strokovni javnosti in civilni družbi onemogoči, da bi preučili zakone, organizirali javne posvete ali učinkovito opozorili na napake. Postopek se tako zvede na hitro potrjevanje členov, brez nujnega soočenja argumentov in preverjanja posledic v praksi.

Podatki kažejo na sistemsko težavo, saj se zdi, da državni zbor v zadnjih letih ne glede na sestavo vlade skoraj polovico zakonodaje sprejme po “hitrih” postopkih. Prav zaradi vztrajnosti tega trenda bomo s Parlametrom tovrstne vzorce spremljali tudi v prihodnjem mandatu in opozarjali na zapiranje zakonodajnega procesa pred javnostjo.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.