Besede, ki zaznamujejo poslanske skupine

Podatki o 9. sklicu DZ (2022–2026), ki jih omenjamo v analizi:

Pet najbolj statistično značilnih besed za posamezno poslansko skupino po metodologiji tf-idf.

📜 Svoboda: zakon, razprava, Marshallov, mnenje, vprašanje
🏚️ SDS: podrtija, razlaščenec, fotovoltaičen, mikroprocesor, problem
🗳️ SD: razpravljati, izjemno, ustna, zaključevati, glasovanje
🚜 NSi: Trojica, otrok, kmet, videti, milijon
🌳 Levica: drevored, ŠOU, Levica, točka, ugotavljati
📝 Nepovezani poslanci: pomemben, človekov, peticija, potreben, konec

Če so se prejšnje analize osredotočale predvsem na podatke o prisotnosti in aktivnosti, se tokratna nekoliko bolj posveča vsebini. S pomočjo metode tf-idf smo preverili, katerih pet besed je najbolj značilnih za posamezne poslanske skupine v 9. sklicu državnega zbora.

Reprezentativne besede potrjujejo, da državni zbor ni le prostor ideološkega boja, ampak tudi prostor različnih parlamentarnih vlog. Medtem ko koalicijske stranke (Svoboda, SD in Levica) zaznamuje retorika vodenja sej, torej besede, povezane s postopki in zakoni, se v besedišču opozicije močneje odražajo napadi in kritična drža (npr. SDS z besedami, kot sta “podrtija” in “problem”), pri strankah, kot sta NSi in Levica, pa tudi zastopanje specifičnih interesnih skupin ali tem (npr. “kmet”, “otrok”, “drevored” ali “ŠOU”).

Koalicija in vodenje postopkov

Pri koalicijskih strankah se ključne besede pogosto vrtijo okoli postopkov in vladanja. Izrazi, kot so “razpravljati”, “zakon”, “vprašanje” ali “glasovanje”, so tipični za poslanke in poslance, ki zasedajo vodstvena mesta in usmerjajo razprave v državnem zboru (denimo Urška Klakočar Zupančič, Meira Hot in Nataša Sukič). Zanimivo je, da pri stranki SD med prvimi petimi najznačilnejšimi besedami zaznamo samo tiste, vezane na parlamentarne postopke, medtem ko vsebinskih tem ne vidimo.

V naboru najbolj značilnih besed koalicije pa vseeno najdemo nekaj specifičnih poudarkov. Beseda “Marshallov” je v besedišče Svobode prišla po zaslugi poslanca Miroslava Gregoriča, ki je na različnih sejah pogosto omenjal Marshallov načrt za Afriko in Ukrajino (najverjetneje v kontekstu načrta za obnovo in razvoj).

Levica po drugi strani ostaja zvesta svojemu profilu stranke, ki v parlament prinaša teme s terena in različnih področij civilne družbe, denimo “ŠOU” in “drevored”.

Opozicija, napadalnost in tradicija

Besedišče SDS kaže na izrazito opozicijsko držo, ki temelji na izpostavljanju napak in kritiki koalicije. Izraza “podrtija” in “razlaščenec” nakazujeta na populistični diskurz in ideološko nabit jezik – prva cilja na propadle vladne projekte ali stanje v državi, druga pa namiguje na zgodovinske in trenutne krivice.

Analiza kaže, da se NSi v svojem besedišču drži krščansko-demokratske in gospodarske identitete. Besedi “otrok” in “kmet” sta jedrni temi njihovega volilnega telesa (družina in podeželje), medtem ko se “Trojica” pogosto nanaša na občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah, kjer je župan njihov vidni član David Klobasa, in jo v dvorani pogosto izpostavljajo kot primer dobre prakse ali pa se borijo za njene interese.

Nepovezani poslanci in osebni poudarki

Ker poslanska skupina nepovezanih poslancev ni del večjih strankarskih mašinerij, se njihova retorika premika k bolj splošnim načelom. Besedi “pomemben” in “potreben” sta retorična okrasja, s katerimi poskušajo svojemu glasu dati večjo težo. Besedi “peticija” in “človekov” pa sta največkrat pripisani poslanki Evi Irgl, ki v svojih govorih večkrat izpostavlja svoje dolgoletno vodenje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Kako deluje metodologija tf-idf?

Analizo najbolj značilnih besed smo opravili s pomočjo statistične metode tf-idf (term frequency-inverse document frequency), ki jo na Parlametru tudi sicer uporabljamo za analiziranje besedišča. Metoda deluje kot nekakšno pametno sito, ki smo ga za večjo natančnost še ročno prečistili.

Če bi samo izpisali in prešteli vse besede, ki jih izrečejo poslanke in poslanci, bi namreč ugotovili zgolj to, da vsi najpogosteje uporabljajo veznike ali besede, kot sta “Slovenija” in “vlada”. Ker nam to o njihovem značaju in delu ne pove ničesar, algoritem deluje v dveh korakih:

• Pogostost: Najprej pogleda, katere besede posamezna poslanska skupina uporablja najpogosteje (npr. pogosto ponavljanje besede “podrtija”).
• Redkost: Nato preveri, ali to isto besedo uporabljajo tudi vsi ostali. Če besedo “zakon” uporabljajo vse skupine, jo sito zavrže. Če pa besedo “ŠOU” uporablja skoraj izključno Levica, jo sito zadrži.

Z ročnim pregledom smo nato izločili preostali statistični šum in dobili izpis besed, ki so za določeno poslansko skupino zares značilne, hkrati pa jih ostale skoraj ne uporabljajo.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.