Predvolilni Parlameter

Volitve so pred vrati, medijski prostor pa je znova poln obljub, všečnih sloganov in bleščečih plakatov. Zato je zdaj pravi trenutek, da pogledamo onkraj besed in se osredotočimo na delo, ki so ga v tem mandatu opravile poslanke in poslanci. S Parlametrom že od leta 2016 sistematično beležimo vsa glasovanja in poslanska vprašanja ter vsako minuto razprave v državnem zboru.

Ker verjamemo, da mora tvoja volilna odločitev temeljiti na vsebini, smo podatke o delovanju trenutnega sklica strnili v serijo osmih analiz, ki jih bomo objavili v prihodnjih dneh. Mi smo zbrali dejstva o delu članic in članov državnega zbora, na tebi pa je, da se 22. marca odločiš o naši skupni prihodnosti.

Osnovni podatki o sklicu
🗓️ Obdobje: 13. 5. 2022–3. 2. 2026 (konec zadnje redne seje)
🟢 Redne seje: 38
🟡 Izredne seje: 128
🪑 Seje delovnih teles: 1864
🗳️ Glasovanja na sejah DZ: 3274
🗳️ Glasovanja na sejah delovnih teles: 7405
📬 Vseh glasovnic: 294.408
📭 Odsotne glasovnice: 47.739
✅ Povprečna prisotnost na sejah DZ: 83,78 %
🙋 Poslanska vprašanja: 5976
💬 Izgovorjene besede na sejah DZ: 13.757.303
🎤 Povprečno št. govorov na sejo DZ: 311 (samo seje DZ)

Analiza zakonodajnih postopkov razkriva, da je bilo v tem mandatu kljub udobni večini kar 46 odstotkov zakonov obravnavanih po nujnem ali skrajšanem postopku. Kako se ta statistika primerja s prejšnjimi vladami in kaj to pomeni za vključenost javnosti?

Pregled udejstvovanja poslank in poslancev razkriva različne politične strategije – od koalicijske discipline pri glasovanjih do opozicijske ofenzive z vprašanji in pobudami. Kateri posamezniki so v tem mandatu najbolj izstopali in kaj podatki dejansko povedo o njihovi angažiranosti?

Podatki o udejstvovanju v državnem zboru razkrivajo, da številčna premoč ne pomeni nujno tudi večje angažiranosti. Kako se v statistiki izgovorjenih besed in vloženih pobud zrcalijo razlike med poslankami in poslanci ter kakšni so ugotovljeni razkoraki med generacijami?

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.