Vlada neupravičeno omejuje dostop do podatkov o lastništvu podjetij

Zavezništvo za integriteto, ki ga sestavljajo Danes je nov dan, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Transparency International Slovenia, skupaj s spodaj podpisanimi organizacijami opozarja, da predlog novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2C) neupravičeno omejuje dostop do registra dejanskih lastnikov podjetij, s čimer bistveno niža transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogoča javni nadzor nad finančnimi povezavami med podjetji in oblastjo.

Predlagane spremembe, ki jih državni zbor sprejema po skrajšanem postopku, omejujejo dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij le na ozek krog posameznikov z “upravičenim interesom” – v praksi gre za poslovne subjekte (potencialne poslovne partnerje) in nekatere državne organe. Neodvisnim preiskovalnim novinarjem, civilni družbi in raziskovalcem bi bil neposreden vpogled v ta register onemogočen. Obenem predlagana ureditev ne vključuje nikakršne varovalke, ki bi preprečila, da bi preiskovano podjetje ali lastnik izvedela, kdo preiskuje njegove lastniške povezave. Vse to omogoča, da se podatki o lastništvu podjetij skrijejo pred javnostjo, neodvisno razkrivanje potencialnih korupcijskih navez pa postane veliko bolj oteženo.

Predlagana omejitev dostopa bi imela več negativnih posledic za družbo:

• Lažje prikrivanje omrežij moči: Brez neodvisnega vpogleda v podatke o dejanskih lastnikih bi se lahko omrežja vpliva in lastniške povezave v ozadju podjetij lažje skrili pred očmi javnosti in preiskovalcev. To bi koristilo tistim, ki želijo prikriti korupcijske in klientelistične mreže ter se izogniti odgovornosti.
• Manj nadzora nad javnim denarjem: Mediji in civilna družba bi težje spremljali, kam in komu se pretaka javni denar (npr. skozi javna naročila ali subvencije). S tem bi se zmanjšal neodvisni nadzor nad porabo davkoplačevalskih sredstev, kar povečuje tveganje zlorab, nepotizma in neodgovornega ravnanja z javnimi financami.
• Težji boj proti gospodarskemu kriminalu: Doslej se je pokazalo, da so podatki o dejanskem lastništvu nepogrešljivo orodje pri sledenju nezakonitim finančnim tokovom in razkrivanju korupcije. Če novinarji in nevladne organizacije izgubimo dostop do teh podatkov, bo odkrivanje in dokazovanje primerov pranja denarja, davčnih utaj in drugih finančnih kaznivih dejanj še oteženo – uradni organi pregona imajo namreč omejene vire, zato je sodelovanje neodvisnih preiskovalcev ključnega pomena.

Neusklajenost z evropskimi zahtevami

Vlada svoje predloge utemeljuje s potrebo po uskladitvi z evropsko zakonodajo, vendar je njen predlog novele v nasprotju z direktivo EU 2024/1640. Ta izrecno zahteva, da imajo novinarji, nevladne organizacije in akademski raziskovalci pravico dostopa do registra dejanskih lastnikov kot osebe z zakonitim interesom. To evropsko pravilo je bilo sprejeto prav z namenom, da se po omejitvi splošne javne dostopnosti (zaradi sodbe Sodišča EU leta 2022) zagotovi vsaj preglednost za tisti del javnosti, ki lahko razkriva pranje denarja in povezano korupcijo.

Žal predlagana novela slovenskega zakona tega določila ne povzema – nasprotno, izključuje medije, nevladne organizacije in raziskovalce, kar pomeni odmik od zahtev EU. Tudi amandmaji, ki so jih poslanske skupine vložile v zadnjih dneh, ne odpravljajo opisanega problema v zadostni meri. Po amandmaju poslanske skupine Svoboda, ki je bil vložen 2. julija, bi bil dostop omogočen fizičnim ali pravnim osebam, ki opravljajo znanstveno-raziskovalno dejavnost, kar ne pokriva celotne civilne družbe in je še vedno ožje od direktive EU 2024/1640.

Poleg tega direktiva v 12. členu nalaga državam članicam tudi prepoved razkrivanja identitete oseb, ki pregledujejo register, če gre za novinarje ali organizacije civilne družbe. Ta varovalka preprečuje povračilne ukrepe in zagotavlja varnost preiskovalcev, vendar je vlada v svojem predlogu sploh ni predvidela.

Poziv k spremembi ali zavrnitvi predloga novele

Vlado in poslance zato pozivamo, naj nemudoma spremenijo in dopolnijo predlog novele ZPPDFT-2C, tako da bo v celoti skladen z evropskimi pravili in standardi transparentnosti. To konkretno pomeni, da je treba v zakon vključiti naslednje ključne določbe:

1. Zagotavljanje dostopa za medije in civilno družbo: V skladu z evropsko direktivo naj bodo mediji (novinarji), raziskovalci ter nevladne in druge civilnodružbene organizacije izrecno opredeljeni kot subjekti, upravičeni do vpogleda v register dejanskih lastnikov. Splošen dostop za te neodvisne nadzornike – namesto obravnavanja vsake zahteve ad hoc – je nujen, da lahko še naprej nadzorujemo tokove denarja, odkrivamo korupcijo in varujemo javni interes.
2. Varovanje identitete preiskovalcev: V zakon naj se vgradi varovalka, da subjekti v registru ne bodo obveščeni, kdo je vpogledoval v njihove podatke, kadar gre za vpogled, opravljen za namene novinarskega raziskovanja ali civilnodružbenega nadzora. Direktiva EU izrecno prepoveduje razkritje identitete novinarjev in članov civilne družbe, ki preiskujejo potencialne nezakonite aktivnosti, zato mora enako načelo veljati v slovenski zakonodaji.

Če te določbe ne bodo vključene, od poslancev pričakujemo, da predlog novele zavrnejo.

Podpisnice:

• Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja
• PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
• Transparency International Slovenia
• Center nevladnih organizacij - CNVOS
• Organizacija za participatorno družbo
• Ekologi brez meja
• Zavod Državljan D
• Focus, društvo za sonaraven razvoj
• Zavod Dobra družba, Stičišče nevladnih organizacij Posavja
• Membrana, zavod za raziskovalno, izobraževalno in kulturno dejavnost
• Mirovni inštitut
• iniciativa Glas ljudstva
• Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje
• Zavod Tri, zavod za trajnostne skupnostne prakse
• Zveza društev Mladinski center Postojna
• Umanotera
• Ustanova lokalna razvojna fundacija za Pomurje
• Zavod PIP - Pravni in informacijski center Maribor
• Greenpeace Slovenija
• Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji