Več demokracije, ne manj

Sredi junija je državni zbor potrdil novelo Zakona o lokalnih volitvah, ki naj bi po nekaterih ocenah približno 100.000 volivkam in volivcem odvzela volilno pravico na lokalnih volitvah. Gre za državljane t. i. tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji – ljudi, ki tu živijo, delajo in plačujejo davke, mnogi od njih že desetletja. Volilno pravico v svojem domačem kraju so imeli vse od leta 2002, zdaj pa jim jo je koalicija čez noč vzela.

Da mora biti možnost glasovanja na lokalnih volitvah vezana na državljanstvo, je slab argument. Ne gre za “uvažanje volivcev”, kot cinično trdi desnica, ampak za sosede, sodelavke in someščane, ki bi morali imeti besedo o tem, kako se upravlja okolje, ki ga tudi sami soustvarjajo. Odvzem te pravice ne bo izboljšal nobene občine, le izključil bo tiste, ki niso “naši”. Tudi zato so nasprotniki novele že zbrali podpise za začetek referendumskega postopka, opozicija pa je napovedala ustavno presojo.

Na Danes je nov dan smo prepričani, da je ljudem treba dati več besede pri odločanju o skupnih zadevah. Odločitve so praviloma boljše, ko pri njih sodelujejo tisti, ki z njimi živijo, saj prebivalci svoje okolje, njegove potrebe in pomanjkljivosti pogosto poznajo bolje kot politiki. Delovanje hkrati krepi zaupanje: kdor ima občutek, da je slišan in da njegov glas šteje, se v skupnost pogosteje vključuje in lažje integrira – česar naj bi si želeli tudi zagovorniki proti-priseljenskih politik. Ko pa ljudi od odločanja odrežemo, rasteta nezaupanje, odtujenost in apatija, upravljanje skupnih zadev pa ostane v rokah vse ožjega kroga.

To dinamiko lepo ponazori participativni proračun, pri katerem o porabi dela občinskih sredstev neposredno odločajo prebivalci. Ti predlagajo, kaj bi v svoji ulici, vasi ali četrti uredili – pešpot, igrišče, prostor za druženje – in nato na glasovanju sami izberejo, kateri projekti se bodo uresničili. Za sodelovanje ne potrebuješ ne zvez ne položaja, zato so vrata odprta vsem, ponekod celo dnevnim migrantom.

Pozitivni učinki niso le anekdotični. Tako se enakomerneje razvijajo vsi deli občine, tudi tisti, ki so bili prej zapostavljeni, priprava predlogov in kampanj zbliža sosede in jih poveže v skupnost, do svojih projektov ljudje čutijo večjo pripadnost, poleg tega pa postopek poteka pred očmi javnosti, zato je jasno, kako so porabljena sredstva. In ker sodelovanje krepi zaupanje v lokalne institucije, gredo sodelujoči pogosteje tudi na volitve in se politično udejstvujejo.

Ponosni smo, da smo na Danes je nov dan glasniki participativnega proračuna tako rekoč od njegovih začetkov v Sloveniji in da smo pri izvedbi digitalno podprli že 13 občin. Jeseni pa nas čakajo lokalne volitve in z njimi nove priložnosti za širjenje možnosti demokratičnega odločanja. Tako kot pred prejšnjimi bomo kandidatke in kandidate za župane tudi letos pozvali, naj se zavežejo k uvedbi participativnega proračuna, po volitvah pa preverili, kdo je besedo držal.

Pri tem nas lahko podpreš tudi ti.