Prihaja politična policija

28. maj 2026

Jernej Vrtovec, Katja Kokot in Žan Mahnič, oblečeni v policijske uniforme

Nova koalicija in njeni kolaboranti* so že zdaj pokazali, da bodo obračunali z vsemi, ki bi si drznili nasprotovati njihovim potezam. Sindikatom, ki so zahtevali referendum o interventnem zakonu, grozi grob poseg v način zbiranja članarin. Filipa, ki je pomagal razkriti vmešavanje izraelske obveščevalne agencije Black Cube v volitve, je kazensko ovadila poslanka stranke, ki je omogočila vlado Janeza Janše. Tudi RTV, že tradicionalna Janševa tarča, čakajo spremembe financiranja, zaradi katerih bi postala odvisna od proračunskega razreza, s čimer bi se javni medij nevarno približal državnemu.

A nova vlada se ne bo ustavila pri tem – pripravlja namreč teren za še bolj neposredne napade na svoje kritike. Sredi maja so najprej vložili zahtevo za parlamentarno preiskavo glede Black Cube, v kateri pa se ne bodo ukvarjali z dejstvom, da je Janša najel izraelske vohune in s tem ogrozil suverenost Slovenije, temveč z ljudmi, ki so to zgodbo razkrili. Zdaj pa je državni zbor z glasovi SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice sprejel še novelo Zakona o parlamentarni preiskavi, ki jim omogoča, da prej omenjeno in druge preiskave izvajajo brez kakršnekoli sodne zaščite za tiste, ki jih preganjajo. Z novelo drastično šibijo demokratične varovalke in odpirajo vrata zlorabam parlamentarnega nadzora za izvajanje političnega pritiska, javnega izpostavljanja ter zastraševanja kritičnih posameznikov, novinarjev in organizacij.

Do zdaj je pred samovoljo parlamentarnih večin, ki odrejajo in vodijo tovrstne preiskave, varovalo ustavno sodišče. Če je bil akt o odreditvi preiskave sporen, je bilo mogoče ustaviti zlorabo, še preden se je ta začela izvajati. Po novem pa se pravno varstvo prestavlja na konec postopka, kar pomeni, da se lahko pritožiš šele po sprejetju končnega poročila preiskovalne komisije. Torej takrat, ko je škoda že narejena: dokumenti, transakcije, računi in telefonski klici so že pregledani, izbrani drobci že posredovani strankarskim medijem, ki jih sestavijo v politični narativ, tvoje ime pa že mesece služi kot material za mrcvarjenje v javnosti in na družbenih omrežjih.

Novela pa ne rahlja le pravic preiskovancev, ampak spodkopava tudi nepristranskost komisij. Po obstoječi ureditvi je imel član komisije, ki ga je večina določila za pričo ali preiskovanca in ga tako izločila iz postopka, možnost pritožbe na vrhovnem sodišču. Zdaj se to možnost ukinja, večina pa bo lažje odstranjevala moteče člane in sestavljala komisije po svoji meri. Tako bodo preiskave še hitreje postale vnaprej režirani politični procesi.

Cilj sprememb je jasen. Desne stranke si gradijo lastno politično policijo, ki bo pod krinko parlamentarnega nadzora podvržena njihovi samovolji. Če bi jim bilo res mar za spoštovanje zakonov, bi sumljive zadeve predali policiji, tožilstvu in sodiščem. Namesto tega Janez Janša s svojimi lakaji gradi avtoritaren sistem, v katerem bodo parlamentarne preiskave postopek za discipliniranje kritikov oblasti.

Podobne prijeme poznamo iz prejšnjih Janševih vlad in iliberalnih režimov, po katerih se zgleduje – režimov, kjer institucij ni treba ukiniti, dovolj jih je podrediti lastnim političnim interesom. V primerjavi s prejšnjimi Janševimi mandati pa tokrat vse poteka še hitreje, še bolj neposredno in z bolj ali manj tiho podporo koalicijskih poslancev ter Resnice, ki jim očitno bolj diši poslanska plača kot ščitenje demokratičnih varovalk. Tega ne bomo dovolili. Zato oddaj podpis za referendum in pomagaj ustaviti zakon, še preden parlamentarne preiskave postanejo orožje za zastraševanje!

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.

 
BODI NA TEKOČEM

Prijavi se na naš Občasnik!

Danes je nov dan novice

Preveri, kaj smo počeli pretekli mesec

Ustavimo uvedbo politične policije
Nova oblast spreminja zakonodajo, da bo lahko parlamentarne preiskave uporabljala kot orožje za obračun z opozicijo, novinarji, sindikati, civilno družbo in drugimi kritiki. Po novem se bo mogoče pritožiti šele na koncu postopka – ko bo tvoje ime že izpostavljeno, ugled načet, politični narativ pa bo krožil po medijih in družbenih omrežjih.
Zatemnjena fotografija množičnega protesta v ozadju in napis: Ustavimo uvedbo politične policije. Zahtevajmo referendum. Spodaj zapis spletne strani politicapolicija.si.
Kdo v parlamentu glasuje s kom?
S pomočjo novega Parlameter orodja lahko preveriš, kdaj so izbrani poslanci in poslanke glasovali enako in kdaj so se njihovi glasovi razhajali. Tako lahko odkriješ politična zavezništva, konflikte in presenetljiva sodelovanja, ki jih iz izjav in poslanskih govorov pogosto ni mogoče razbrati.
Grafika Parlametra s prikazom orodja primerjalnik glasovanj, ki primerja glasovanja poslank in poslancev. Na desni fotografija poslancev, zgoraj logotip Parlametra, spodaj naslov parlameter.si.
Politiko sodimo po dejanjih, ne besedah
Poslanska skupina Resni.ce nas vabi na sestanke z željami po sodelovanju in pogovoru, medtem pa njeni poslanci proti nam vlagajo krive ovadbe ter nas blatijo na družbenih omrežjih in v izjavah za medije. Dokler se nadaljuje ustrahovanje naše ekipe in civilne družbe, je dialog nemogoč.
Zajem zaslona z e-sporočilom poslanski skupini Resni.ca
Bo EU omilila regulacijo tehnoloških korporacij?
EU je v preteklosti sprejela več zakonov, ki naj bi nas ščitili pred škodljivimi praksami tehnoloških gigantov. Vendar pa v Bruslju zdaj pripravljajo spremembe, ki bi te zaščite ošibile. Stanje je analiziral Bram Vranken iz Corporate Europe Observatory, ki smo ga nedavno gostili v Ljubljani.
Portretna fotografija Brama Vrankena

Izpostavljeno

Priporočamo, svetujemo, vabimo, opozarjamo in še kaj drugega

Zajem zaslona oddaje Last Week Tonight, v studiu je voditelj John Oliver.
John Oliver se je v oddaji Last Week Tonight lotil klepetalnih robotov, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih. Ti flirtajo, svetujejo o bizarnih poslovnih idejah, potrjujejo blodnje in delajo vse, da se vedno znova vračaš k njim. Prispevek pokaže, kako močno so ti sistemi optimizirani za zadrževanje pozornosti in kakšne nevarnosti prinašajo.
Ilustracija nastopajočega z mikrofonom, ki ga oseba z več s telefoni. Okoli njega se isti posnetek razmnožuje po zaslonih.
Številni memi, internetne drame in kulturni trendi pogosto niso tako spontani, kot se zdijo na prvi pogled. Marketinške agencije umetno ustvarjajo pomp, usmerjajo komentarje in napihujejo konflikte, da bi vplivale na algoritme, občutek javnega mnenja in tvoje vedenje.
Fotografija Hanyja Farida v modri srajci, ki stoji v prostoru z zrcalnimi učinki in ponavljajočimi se odsevi. Barvita, skoraj kalejdoskopska postavitev ustvarja vtis podvajanja in manipulacije podobe.
Zaradi razmaha generativne UI je vse težje ugotoviti, kaj je resnično in kaj ne. Spoznaj delo Hanyja Farida, ki z analizo posnetkov išče drobne napake v fiziki, svetlobi, gibanju in drugih podrobnostih, ki jih UI še vedno težko posnema. Prispevek ponudi tudi konkreten vpogled v metode in znake, s katerimi je mogoče prepoznati manipulirane ali generirane vsebine.
Grafika z modro-rožnatim prelivom in velikim napisom »ODBITA DOBITA«, znotraj črk so portreti štirih voditeljev podkasta v kontrastnih barvah.
Po avstralski prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 16 let podobne ukrepe napovedujejo tudi evropske države. EU medtem razvija sistem za preverjanje starosti, ki naj bi bil varen, a je bil kompromitiran že v prvih urah. V podkastu Odbita do bita Gorazd Božič iz SI-CERT razlaga, kakšna tveganja prinašajo takšni sistemi in zakaj pogosto rešujejo posledice namesto vzrokov.
Ilustracija z gosto prepletenimi črnimi kabli in elektronsko opremo na drogu.
Nova razstava v Računalniškem muzeju raziskuje skrito zgodovino evropskega računalništva – od tihotapljenja računalnikov čez železno zaveso do piratskih lokalizacij, doma narejenih omrežij in mirovne komunikacijske mreže ZaMir med jugoslovanskimi vojnami. Namesto velikih tehnoloških podjetij v ospredje postavi hekerje, navdušence in improvizirane digitalne skupnosti.
Fotografija izraelskih nacionalistov, ki kričijo.
Novinarka in dokumentaristka Abby Martin v videu ugotavlja, kako se je skozi leta spremenila izraelska družba – od normalizacije nasilja in rasizma do vse agresivnejšega medijskega in digitalnega propagandnega aparata. Posebej izpostavi vlogo družbenih omrežij, kjer se odvija boj za nadzor nad podobami in narativi vojne v Gazi.