Po odgovore k odgovornim!

Zdrava politična kultura temelji na odgovornosti. Ta zajema tako zahtevo po visoki osebni integriteti kot tudi pripravljenost sprejeti objektivno odgovornost. Politične zaveze – mimogrede, na spletnem mestu Obljuba dela dolg skupaj z Oštro pridno posodabljamo seznam koalicijskih obljub – niso dane tja v en dan, pač pa si, ko jih dajo, oblastniki sami naprtijo odgovornost, da bodo naredili vse za njihovo uresničitev.

Ni se težko zgražati nad skoraj že komičnim skrivanjem pred vročitvijo sodne pošte prejšnjega predsednika vlade, iz katerega se očitno zdaj uči generalni direktor RTVS, ko se poskuša izogniti odpovedi delovnega razmerja. Opazili smo tudi, da funkcionarji ŠOU raje plačujejo globe, kot da bi Radiu Študent razkrili očitno obremenjujoče dokumente. Nekoliko pa smo vsi skupaj spregledali poteze – ali njihov manko – naše vladajoče garniture.

Ko so se vodje koalicijskih političnih strank udeležili javne tribune, ki jo je pred volitvami organiziral Glas ljudstva, so si prostovoljno naložili odgovornost civilni družbi, in sicer v zameno za politični kapital, ki jim je morda odločilno pomagal k izvolitvi. Zdaj pa se na vabila iste iniciative enostavno ne odzivajo več – torej zdaj, ko je ne potrebujejo več, civilni družbi ne želijo več odgovarjati.

Različne oblasti politične odgovornosti ne sprejemajo zaradi različnih razlogov: zaradi avtoritarnih teženj, korupcije, nepotizma, uveljavljanja partikularnih interesov ali pa zgolj zaradi oblastniške arogance. A ljudem je za razloge vseeno: stanovanj ni, zdravnikov ni, avtonomni prostori se krčijo, drevesa padajo, z migranti še vedno ravnamo nečloveško, bogati so vedno bogatejši, revni pa revnejši.

Oblast, ki polaga račune le sama sebi, očitno ne razume, da je na položaju po pooblastilu ljudstva in da si tam zasluži ostati le, če in dokler to z dejanji vsak dan potrjuje ter z zgledom uveljavlja najvišje demokratične standarde.