Kam gre Evropa?

Temelj Evropske unije bi morale biti nedeljive in univerzalne vrednote, kot so pravna država, demokracija, enakopravnost in solidarnost. Vendar nam že površen pregled evropske politike razkrije, kako malo je treba, da politiki_čarke* nanje povsem pozabijo. Še bolj pa nas lahko skrbi pogled v prihodnost. Po Evropi se krepijo skrajno desna populistična gibanja, ki s sejanjem strahu, sovraštva in delitev v državah članicah nabirajo politične točke – zdaj pa se jim občutne pridobitve nasmihajo še v Evropskem parlamentu.

Drži sicer, da uveljavljeni politični establišment pred vsakimi evropskimi volitvami izkorišča strah pred vdorom radikalnih idej v evropske institucije – nevarnost, ki za liberalne in desnosredinske stranke izgine takoj, ko sklenejo svoje zdaj že tradicionalne evropske koalicije. A tokrat so okoliščine drugačne. Skrajna desnica lahko po nekaterih napovedih osvoji celo več kot četrtino mest v Parlamentu – in čeprav sredina javno še zavrača povezovanje s populisti in evroskeptiki, bi lahko ti prvič resno vplivali na prihodnji razvoj Unije.

Kljub njihovemu negodovanju lahko velik delež zaslug za vzpon skrajne desnice v Evropi pripišemo prav liberalnim in desnosredinskim (evropskim) strankam. Namesto da bi se proti sovražnemu populizmu borile s socialno usmerjenimi politikami, ki bi prinesle oprijemljive koristi za vsakdanja življenja ljudi, so se v želji po pridobivanju glasov in ohranjanju svojega položaja tudi same obračale vse bolj v desno.

Tako so tradicionalno bolj sredinske stranke posvojile protimigrantsko retoriko, sprejemale neoliberalne gospodarske ukrepe, nasprotovale socialnim politikam in podobno. Ob vsem tem so pogosto še demonizirale levico in tako postale nekakšen trojanski konj skrajno desnih idej – vse bolj se je namreč normaliziral desničarski diskurz in krepila moč nacionalističnih gibanj.

Trenutno je največji talec te situacije tako imenovani zeleni prehod, saj ga že zdaj zavračajo (ali pa najmanj upočasnjujejo) tiste “zmerne” političarke, ki so ga še do včeraj navajale v svojih programih. Pri tem gre najverjetneje za politično preračunavanje – povsem mogoče je, da bodo glasovi populističnih strank pomembno vplivali na sestavljanje nove koalicije, zato bi njihova naklonjenost marsikomu prišla še kako prav. Ob tem si ni težko zamisliti, kako utegnejo v naslednjih petih letih izgledati politike, ki se dotikajo migracij, “nacionalne varnosti” in drugih področij, ki pomembno vplivajo na človekove pravice.

A vsaj v tem trenutku so vse to le domneve, katerih uresničitev še lahko preprečimo. Jasno pa je, da nas čakajo izjemno pomembne volitve. Tudi zato bomo v naslednjih dneh in tednih na Danes je nov dan izvajale številne aktivnosti, s katerimi ti bomo pomagale ugotoviti, h kakšni evropski prihodnosti stremijo domače stranke ter katere liste oziroma kandidatke se najbolj ujemajo s tvojimi prepričanji.

Kam torej gre Evropa? Upamo, da na to vprašanje 9. junija odgovoriš tudi ti.

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.