Glasujmo za mir, človekove pravice in okolje

Čeprav se zdijo Evropska unija in njene institucije precej oddaljene od “navadnih” ljudi, imajo na naša življenja, morda pa še bolj na življenja naših zanamk*, velik vpliv. Če se volitev ne udeležimo, odločitev prepustimo drugim, če pa se jih udeležimo in bodisi glasujemo neveljavno ali pa svoj glas namenimo kakšni stranki, ki volitev ne jemlje resno, pa prav tako.

Nič od tega (NOT) ni prva satirična politična stranka – številnim bizarnim stališčem nekaterih drugih strank in njihovih predstavnic ter satiričnemu ozadju aktualnega obrambnega ministra navkljub pa je prva domača. Neresnim strankam redko uspe na volitvah, je pa leta 1991 Poljska stranka prijateljev piva (PPPP), katere politični program je sprva predstavljal predvsem promocijo pitja piva, osvojila 16 sedežev v Sejmu. Na predsedniških volitvah v Srbiji je leta 2017 tretje mesto osvojil Ljubiša Preletačević, vodja stranke SPN oz. Sarmu probo nisi. Nemška Die PARTEI, ki je že 10 let prisotna v Evropskem parlamentu, si prizadeva za ponovno izgradnjo Berlinskega zidu, šolski odmor za napolitanke, napad na Lihtenštajn, pa tudi zmanjšanje delovnega časa in prenovo zdravstvenega zavarovanja. Nič od tega v podobni maniri volivkam in volivcem obljublja zmago na Evrosongu, mir na svetu in brezplačno kopanje v toplicah, varuha človekovih pravic in zagovornika enakih možnosti pa bosta nadomestila fikus in okrasni paradižnik.

Nič od tega je na žrebu za vrstni red na glasovnicah evropskih volitev zadela jackpot: dodeljeno ji je bilo zadnje mesto. V trenutku, ko našo družbo preveva nezaupanje v politiko in vsesplošna zagrenjenost na to temo, je njena najbolj učinkovita kampanja – nevidnost. Bolj kot na glasove za svoj satirični program namreč lahko računa na neobveščene glasove, naperjene proti ostalim, ki mislijo, da (ne) glasujejo, za, no, nič od tega.

Ne glede na našo morebitno moralno vzvišenost, intelektualno superiornost, nezainteresiranost ali pa nihilistično vsegliharski pogled na politiko pa niti neudeležba na volitvah niti ciničen pristop k njim – vsaj dokler živimo v demokraciji – ne moreta prinesti želenih sprememb. Zato se je treba volitev udeležiti in glasovati ZA tiste vsebine, ki se nam zdijo najbolj pomembne. Na Danes je nov dan smo v sodelovanju z mednarodno mrežo VoteMatch Europe pripravile aplikacijo Izvoli.eu, s katero lahko preveriš, s katero domačo (pa tudi evropsko) listo se tvoja politična prepričanja najbolj ujemajo. Vse odgovore in pojasnila strank – sodelovale so vse razen SLS – lahko preveriš sama, nekaj vsebinskih poudarkov pa sledi.

Proti patriarhatu se je prepričljivo postavilo 5 strank: Levica, SD, Svoboda, Vesna in Zeleni Slovenije. To smo preverjale z vprašanji o politiki “samo ja pomeni ja”, pravici do splava in pravici do izbire tretje možnosti spola pri zapisu v potnem listu. SDS je edina stranka, ki je proti pravici do splava, NSi pa je do tega vprašanja nevtralna.

V odprto migracijsko politiko najbolj verjameta Levica in SD, ki sta se strinjali, da bi EU morala olajšati priseljevanje kvalificiranih delavk, pa tudi, da prosilke za azil ne bi smele čakati na zunanjih mejah EU. Na nasprotnem polu sta SDS in Resni.ca, vse ostale stranke pa so za priseljevanje kvalificiranih delavk, a hkrati tudi za ali nevtralne (Nič od tega, Vesna) glede obravnave prosilk za azil na zunanjih mejah EU.

Stališče strank do zelenih politik smo preverjale z vprašanji o plačevanju podjetij za izpuste CO2, nujnosti označbe vpliva na okolje na embalaži živil in zahtevi za podreditev ostalih politik reševanju podnebne krize. Do določene mere bi prednost zelenim pred ekonomskimi politiki dale vse razen strank Resni.ca in SDS. Levica, Nič od tega, SD, Vesna in Zeleni Slovenije so popolnoma na strani okolja, izpostaviti pa velja, da Svoboda omahuje glede prioritiziranja podnebnih politik pred ostalimi.

Na vprašanje, zakaj se Slovenija ni pridružila Irski, Norveški in Španiji, ki bodo že maja priznale Palestino, pa morda lahko odgovorimo s pomočjo stališč strank do nadaljnje prodaje orožja Izraelu. Večina jih je namreč proti, pričakovano jo podpirata NSi in SDS, molčijo pa Zeleni Slovenije in, kdo bi si mislil, SD, stranka, iz katere prihaja naša zunanja ministrica Tanja Fajon, ki, čeprav ne vidi razloga za odlašanje priznanja, tega še vedno ni uresničila.

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.