Na kaj pomisliš ob besedni zvezi dobra smrt? Morda se ti najprej zdi protislovna. V naši družbi je smrt namreč tabu. Naučili so nas, da je tragična, težka in polna trpljenja. Ampak, ali mora res biti tako?
Ta teden bomo na voliščih odločali o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Žalostno je, da je javna debata okoli referenduma polna zavajanj in moralne panike. Poslušamo, kako bo zakon omogočil, da se znebimo bremena skrbi za bližnje. Da normalizira družbo, ki ne pomaga bolnim. Pa da je v nasprotju z zdravniškimi zaobljubami, verskimi zapovedmi in še čim. Zdi se, da opazujemo groteskno parado, kjer skupaj korakajo zdravniške organizacije in verski dogmatiki, ki so navadno na nasprotnih bregovih.
Zakaj? Nasprotnike zakona združuje pokroviteljski odnos do bolnikov.
Zdravniki že zdaj grozijo, da ne bodo nudili pomoči. Pod pretvezo “boja za življenje" bi raje podaljševali neizogiben proces trpečega umiranja, namesto da bi razumeli bolnikove želje po kakovostnih zadnjih dnevih. Kako trpljenje, bolečina, agonija in strah prispevajo k bolnikovemu dobremu počutju? Slišimo lahko celo nizkotne pozive k samomoru. Nekatere zdravniške organizacije vidijo bolnike kot nezmožne odgovornega odločanja, zato si lastijo pravico, da odločajo namesto njih. Takšno samovoljno poseganje v avtonomijo je v neposrednem nasprotju z Zakonom o pacientovih pravicah in zdravniško prisego. Zdravnik mora namreč človeku v stiski pomagati živeti, umirajočemu pa omogočiti, da umre mirno.
Predlog zakona omogoča polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, da izbere pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Za izvedbo postopka je torej ključna bolnikova volja, zdravstvena stroka pa naj bi nastopala v vlogi strokovnjaka in podpornika, ne pa moralnega razsodnika in končnega odločevalca. Žal je lažna pravičniškost nekaterih jasno vidna tudi na primeru zavajajočega vprašalnika Zdravniške zbornice, ki naj bi pomagal pri odločanju o glasovanju – a skoraj vedno sugerira zavrnitev zakona.
Hkrati pridigajo, da naj bi zakon zmanjševal pomen paliativne oskrbe. A to je lažna dilema, saj se paliativna oskrba in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ne izključujeta – ravno nasprotno!
Verske organizacije zagovarjajo stališče, da je življenje sveto in zato ne sme biti prekinjeno. A tudi to je v nasprotju z verskimi nauki, ki pravijo “Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.” Ko je trpljenje ljudi tako veliko, da nenehno prosijo za smrt, se zdi zavrnitev njihovih prošenj zanikanje tistega ljubečega sočutja, ki naj bi bilo zaščitni znak vere. Če resnično ljubimo svoje bližnje kot same sebe, kako jim lahko v takšnem stanju odrečemo smrt, ki bi si jo želeli tudi zase?
Življenje merimo po njegovi kakovosti, ne le po dolžini. Na Danes je nov dan je ena naših gonilnih pravic tista do dobrega življenja in solidarne družbe. Zakaj bi torej ob koncu življenja ta standard opustili? Solidarne družbe ni brez empatije in spoštovanja. In dobro življenje mora biti dobro do zadnjega trenutka. Zato zagovarjamo pravico do dobre smrti.
Nasprotnikom zakona je skupno to, da ti želijo preprečiti odločanje o svoji smrti. A ne glede na to, kar pravijo, je odločitev že zdaj v tvojih rokah. V nedeljo lahko obkrožiš, kar želiš, in ne bog, ne papež, ne družinski zdravnik ti tega ne morejo preprečiti. Mi bomo glasovali ZA zakon. Pridruži se nam!
P.S. Če te v nedeljo ne bo doma, si lahko še do konca srede urediš glasovanje drugje. Vse informacije, roke in pomembne povezave najdeš spodaj!