»Zbežali smo iz ene vojne, toda zdaj smo prišli v drugo, birokratsko.«

20. september 2016

Minuli petek je bil usoden za 14-letnega afganistanskega dečka, ki se je trudil pobegniti iz Calaisa, da bi se v VB pridružil svojemu bratu. Četudi je vsa potrebna dovoljenja za premestitev imel že mesece, je zaradi neznosne počasnosti poskušal na lastno pest.

Polžja birokracija, povod za dejanje, ki je vodilo v nesrečo, pa je tudi razlog za včerajšnji protest doma. Begunci so opozarjali na težave, v odgovor pa dobili sklicevanje na zakonodajo, ki je zločinska in v okviru katere bi bilo še najmanj zločinsko delovanje, ki bi jo kršilo ali spremenilo. Nič presenetljivega, živimo pač v realnosti, kjer "odstraniti žico" pomeni "odstraniti žico z ograje".

Težko je upati tudi na nenaden zasuk perspektive, ki zadeva "absorpcijske sposobnosti", tj. zmožnosti sprejemanja beguncev. Mar ne bi bilo lepše, če bi namesto sprenevedanja glede števila beguncev, ki jih lahko sprejmemo, sprejeli misel, da resda ne vemo zares, koliko, ampak gotovo več, kot mislimo, da jih lahko? Pri metaforičnih čolnih so pač omejitve le v glavah.