Zakon je zakon

Slika: PIC

Da je degradacija naravnega okolja ena ključnih groženj našemu planetu (in – upamo – kapitalizmu), čivkajo vsi ptički, ki še niso izumrli. A ob vprašanju podnebne krize posameznik_ca izbira med dvema odgovoroma, ki, čeprav se ne izključujeta, nagovarjata različne skupine ljudi. Prvi trka na vest slehernice_ka, ji/mu nalaga ločevanje odpadkov, potovanje z vlakom in vegansko prehrano, drugi pa jo/ga skuša opolnomočiti v boju proti korporacijam in industriji, glavnim povzročiteljem krize, in ji/mu pri tem zlahka oprosti tudi kak zrezek.

V obeh primerih je človek precej nemočen: naj še tako zmanjša svoj ogljični odtis, je to le ena čista kaplja v onesnaženo morje; če poskusi obračunati z goljatom, pa izid spopada navadno ni tako romantičen kot v stari zavezi.

A vendarle se je treba državljansko opolnomočiti: naša zaveza gre onkraj lastnega življenjskega sloga, naša pravica pa sega čez skandiranje in špricanje šole. Obstaja cel kup zakonodaje, ki samo čaka, da jo pomagamo udejanjati.