Z Instagrama v koš

Slika: petrr / Wikimedia Commons

Ko zavržeš en hamburger, s tem zavržeš tudi količino vode, potrebno za 90 minut tuširanja, opozarja SURS. Povprečen Slovenec je v letu 2016 zavrgel kar 74 kg hrane (0,2 kg dnevno) - kar 10 kg več kot v letu 2013. Med odpadki je 35 % užitnega dela, se pravi takega, ki bi ga s pravilnim odnosom lahko preprečili ali vsaj zmanjšali. Povečuje se tudi količina hrane, ki jo zavržemo, še preden vidi krožnik.

Po drugi strani pa ima po svetu 45 % smrti otrok za vzrok podhranjenost. Kar 815 milijonov ljudi je kronično podhranjenih, od tega 11 milijonov v "razvitih" državah. Hrana je neenakomerno porazdeljena, a stradajo tudi tam, kjer je je preveč. Ta isti svet hkrati letno zavrže tretjino vse pridelane hrane (1,3 milijarde ton v vrednosti 590 milijard evrov), kar pa pomeni tudi znatno izgubljanje drugih virov, kot so voda, energija in delo.

Skoraj polovica zavržene hrane (46 %) sicer prihaja iz gospodinjstev. Preden tako (so)krivca iščemo v sistemu, začnimo raje pri prevpraševanju lastnih prehranskih navad.