We are the heroes of our time

Notranje emigrantstvo je pojem, s katerim je Frank Thiess označil pogumne nemške pisatelje, ki med nacistično nadvlado niso zapustili Nemčije in od znotraj s skritimi sporočili kritizirali režim. Tej interpretaciji je oporekal Thomas Mann - to ni bila moralna drža. Krivda nacističnih zločinov bremeni vse, ki so v tem času prosperirali. Kdo ima prav?

Tehtnico v tej povojni književni polemiki, ki se je razširila na vsa področja umetnosti, je najbrž retroaktivno prevesil Adolf Eichmann, notranji emigrant, ki je ''režimu v samem bistvu nasprotoval.'' V splošnem to pomeni, da se umetniška dela iz Tretjega rajha še danes ocenjujejo glede na avtorjev kontekst ustvarjanja oziroma moralni status.

Mar bodo današnja umetniška dela, ki se ocenjujejo in nagrajujejo glede na estetska merila, sčasoma nevredna in pozabljena? Pomembneje - je današnji svet manj krut, brez grešnih kozlov in skupnega notranje-zunanjega sovražnika? Mar ob begunski emigraciji ne poteka tudi notranja emigracija?