Vsi hočemo svoj resničnostni šov
7. avgust 2017
Slika: Azzah B.A. / SketchPort
V času hiperproduktivnosti in neskončnih "to do" seznamov o samoti in brezdelju težko govorimo kot o vrednotah. Oboje nam povzroča neugodje, ki ga najpogosteje preženemo kar s skrolanjem in všečkanjem objav na družbenih omrežjih. Primerjanje s sovrstniki je za uporabnike družbenih omrežij praktično neizbežno, skoraj neizbežno pa je tudi doživljanje FOMO.
FOMO, "fear of missing out" oz. strah pred tem, da bi kaj zamudili, je bil v preteklosti pomemben za preživetje, danes pa ga psihologi uvrščajo med oblike anksioznosti. FOMO občutimo kot tesnobo in izključenost, kadar nismo deležni izkušenj, ki jih doživljajo drugi, ta pa lahko vodi v splošno nezadovoljstvo z lastnim življenjem.
Za FOMO pa niso odgovorna le družbena omrežja, ki z nenehnimi posodobitvami skrbijo, da se svojega strahu ne znebimo, ali fejmiči z družbenih omrežij, ki trdijo, da je življenje lahko tako neskončno #InstaFriendly, pač pa mi vsi, ki za tešitev egotripov produciramo lastne resničnostne šove. Mar bi se rajši naučili uživati v brezdelju in zasebnosti ...