Vojna za znanost, znanost za vojno

Slika: James Vaughan / flickr

V tednu, ko se je odvijal globalni shod za znanost, kjer so protestniki zahtevali dvig proračuna za znanost na 1 % BDP, je Ministrstvo za obrambo objavilo novico glede prvikratnega zagotavljanja EU sredstev za raziskave v obrambne namene. Da velik delež financiranja znanosti (ne)posredno služi vojni, ni novost.

Vojna je v 20. stoletju odločilno vplivala na znanost, poglabljala njene odnose z državo in vojsko, zaradi teženj po specifični vrsti napredka pa je odločilno oblikovala smer razvoja in z njo sveta. Kljub vpetosti znanosti v okvirje obstoječega sistema se je mogoče moralnim pomislekom glede sodelovanja pri tovrstnem razvoju vsaj teoretično izogniti s sklicevanjem na njeno odprto naravo, katere cilj so izključno dobri znanstveni rezultati.

A če naj ti presegajo državne in ideološke meje in k družbi doprinašajo konstruktivno, ne destruktivno, bi bilo najprej nujno poglobiti javno razumevanje pomena znanosti v družbi. Začnemo lahko pri tem, da “alternativna dejstva” poimenujemo s pravim imenom: laži.