Več nas bo, prej bomo na cilju.

Naomi Klein v svoji zadnji knjigi To vse spremeni: kapitalizem proti podnebju opozarja na nujnost vpletenosti v boj proti podnebnim spremembam. Že nekaj časa poziva k aktivaciji na podnebni konferenci Združenih narodov, ki se bo (se bo res?) 30. novembra pričela v Parizu.

Mobilizacijo so do zdaj oblasti preprečevale z oteževanjem pridobivanja viz (za tiste, ki si izlet lahko privoščijo), obsedeno stanje pa je zdaj kot nalašč spremenilo temo debate in legitimiziralo odločitev francoske vlade, da iz varnostnih razlogov prepove shoda klimatskih aktivistov. 

Kako delovati, ko nam je preprečeno pomagati tako, kot želimo? Tako, da se med informiranjem o terorju v Parizu zbudimo iz otopelosti in dojamemo propad ideje humanizma že v naši bližnji okolici. Tako, da kot organizirani prostovoljci beguncem pomagamo izza žal obvezne maske; tako, da razširimo definicijo družine; tako, da s Pussy Riot ali slovenskimi glasbenimi aktivistkami vzklikamo Refugees in!; ali pa z obiskom dogodka, ki ima gibanje za pogoj svobode.