V iskanju resnice

Slika: Robert Couse-Baker / flickr

Včasih se zdi, da ob današnji široki dostopnosti dejstev resnice sploh ni mogoče zgrešiti. Kako torej, da lažne informacije in novice preplavljajo svet in splet? Odgovor se skriva v prepričanjih. Ta svet seveda odražajo slabše od dejstev, so pa zato veliko bolj vztrajna – ljudje, ki nam rečejo, da nimamo prav, se nam pač ne zdijo prepričljivi.

Vemo tudi: če neko laž ponavljamo dovolj dolgo, obstaja verjetnost, da bo sprejeta kot resnica. Če je skladna z obstoječimi kulturnimi prepričanji, toliko bolje. Glasne, tope, samozavestne trditve, ki igrajo na čustveno struno, bodo pač bolj učinkovite kot dolgočasna, kompleksna in morda celo ne prav prepričljiva dejstva.

Vsak od nas si razumevanje resničnosti filtrira po svojih prepričanjih, saj se želi izogniti kognitivni disonanci. V tem smislu smo vsi krivi pristranskega pogleda na svet. Nosilci družbene moči in privilegijev, njihovi spin doktorji in PR strategi pa naše predsodke in strahove s pridom izkoriščajo za svoje politične cilje.