V deželi Nije

Slika: Paul Inkles / flickr

"Še prehitro odrastejo," slišimo od babic, ki se jim zdi, da smo še včeraj sesali palec. A sodobnim najstnikom se prav nič ne mudi: znanstveniki ugotavljajo, da se je doba adolescence močno podaljšala, trajala naj bi kar do 24. leta starosti. 

Puberteta naj bi se začela, ko hipotalamus začne sproščati hormon, ki aktivira hipofizo in spolne žleze. Starost, pri kateri se to začne, je z izboljšanim zdravjem in prehrano padla iz 14 na 10 let. Po drugi strani možgani odraščajo tudi po zgodnjih dvajsetih, modrostni zobje pa se lahko razvijejo še kasneje.

A razlog niso le biološke spremembe. Mladi se na Zahodu kasneje poročajo in odločajo za otroke, ekonomska neodvisnost pa za mnoge nastopi relativno pozno, kar potrjuje tudi znano tezo, da je kriza adolescence izključno kulturen pojav.

Ob tem se pojavljajo dileme: kje praksa ne sovpada več z zakonom? Pri osemnajstih prevzamemo pravice in dolžnosti odraslih, a odraslost zamuja. Gre za validacijo neskladnosti ali upravičevanje žlehtnobe? V duhu teh vprašanj je od milenijcev pravzaprav ironično zahtevati, naj se "obnašajo letom primerno" ...