Utrujeni od upogibanja

Slika: Lilawa Studio / flickr

Čeprav je globalna industrija joge vredna 60 milijard funtov, se večina učiteljev joge sooča z revščino. Tako so v Združenem kraljestvu pred kratkim ustanovili prvi sindikat učiteljev joge (doslej je na svetu obstajal le eden v New Yorku), ki opozarja, da so navkljub “chai-latte imidžu”, ki spremlja poklic, pogoji za delo svetlobna leta stran od jogijskih vrednot.

Tudi drugi prekarni delavci se borijo naprej; Vrhovno sodišče v Združenem kraljestvu je pred kratkim le razsodilo, da so vozniki Uberja delavci, ne pa samozaposleni, organizirajo pa se tudi tehnološki delavci sveta, ki vstajajo proti monopolističnim apetitom Big Techa. 

Mogoče pa je globalna pandemija le prinesla nekaj pozitivnega. Ali pa je vsaj osvetlila globoke sistemske neenakosti, ki so veliko število prekarnih delavcev pripeljale pod prag tveganja revščine. Val prizadevanj za združevanje prekarnih delavcev nas boleče opominja, da so brez kolektivnih pravic ogrožene tudi individualne.