Umetnost obstaja, a ne za nas

Slika: The Ox by Ai Weiwei/ Flickr

Paul Virilio je leta 2003 v dveh filozofski esejih obravnaval status umetnosti v 20. stoletju. V zbirki Art and Fear ugotavlja, da se je postmoderna umetnost razčlovečila. Družbenoodgovorno funkcijo je zamenjala performativna, humanistično estetiko, ki reprezentira univerzalne bivanjske tegobe, pa je nadomestila estetika Auschwitza.

Če bi veljalo, da je tudi povsem sodobna umetnost neusmiljena, da jo ustvarjajo usmiljenja vredni umetniki, potem ne bi bili priča umetniški revitalizaciji družbene kritike, ki skupaj z novodobnimi liberalnimi idejami soustvarja pogoje množične priljubljenosti posameznih umetnikov in njihovih umetniških del.

Ob novih razstavah umetnikov Ai Weiweja in Banksyja se je smiselno vprašati, ali je humanistična umetnost res patetična, ali pa smo pripadniki razsvetljenega srednjega razreda informacijske dobe tisti, ki družbenoodgovorno umetnost dojemamo kot neškandalozno, nezanimivo ali oportunistično.