"Talking Trash"

Slika: Eleassar / Wikimedia Commons

O Snagazinu in o komunalnem oportunizmu smo že pisali. Snaga z oglaševanjem izkorišča posamezne ekološke in reciklažne projekte ter pobude socialnega podjetništva (Knjižnica reči, Zavetišče za zavržene rastline, Robin Food), in sicer zato, da bi nas lažje prepričala, da v resnici ne delamo za njih (ter jim za to še plačujemo), ampak za naravo in okolje.

Čeprav si Snaga res prizadeva za trajnostno ureditev družbe, za katero moramo enostavno prenehati trošiti, zmanjšati odpadke in reciklirati, minimalizem in etično potrošništvo ne moreta biti predmet nadzorovanega in sankcioniranega življenjskega sloga, saj lahko v celoti njune zaveze izpolnjujejo le bogatejši.

Jasno pa je, zakaj obstajajo težnje, da bi se ti problemi reševali od spodaj navzgor. Na področju sistema ravnanja z odpadki namreč obstajajo resni problemi, ki presegajo individualno odgovornost. S smetmi je pač tako – vsi se jih otepamo, dokler v njih ne prepoznamo zaklada.