Svoje sreče kovač

Slika: Donna Cymek / flickr

Carl Cederström v svoji knjigi The Happiness Fantasy predstavi zanimivo tezo. Razpravlja, da je ideja sreče, h kakršni stremimo danes, le sprevržena filozofija nemškega psihoanalitika Wilhelma Reicha. To težnjo po pristnosti, užitku ter individualizmu so v benignem zanosu najprej posvojili hipiji, skozi desetletja pa jo je za svojo mantro postavila korporativna kultura, da bi v imenu samoizpolnitve iz delavcev potegnila kar največ – najsi bo to z brisanjem meja med delom in prostim časom ali s prisvajanjem duhovnosti.

Ideja sreče, ki nam jo prodaja sodobna družba, je torej brezpredmeten konstrukt. In kaj nam sploh ostane, ko z ogrodja obstoja olupimo ta pisan celofan? Kar naenkrat se zdijo varni okvirji vere in ideologij še kanček bolj privlačni. Pomagati nam utegne zavedanje, da si smisel življenja lahko zgradimo kar sami – tudi izven široko sprejetih družbenih predpisov ali pričakovanj. Pomembno je le, da pri sledenju osebnim ciljem ne zmanjšujemo pomena stiske sočloveka.