Strah hodi po svetu ali o politiki izrednih ukrepov

Slika: Kalyan Chakravarthy / flickr

Konec novembra je francoski parlament podaljšal izredno stanje, ki so ga razglasili po terorističnem napadu, kaj kmalu pa utegne možnost tovrstne razglasitve postati del francoske ustave. Ukrep, ki na podlagi golega suma grožnje nacionalni varnosti omogoča odrejanje hišnih priporov, policijske racije brez nalogov ipd., je že rezultiral v več kot 2500 racijah in aretaciji skoraj 1000 ljudi. Četudi naj bi bil primarno namenjen blaženju grožnje pred islamskim terorizmom, pa se je ob hkratnem odvijanju podnebne konference zaenkrat izkazal predvsem za evfemistično obleko, uporabljeno za napadanje okoljskih in političnih aktivistov. 

Medtem se podoben boj odvija v Turčiji, kjer so Kurdi in njihovi podporniki glavna tarča t.i. "antiterorističnih" prizadevanj oblasti, ki neselekcionirano bombardirajo in napadajo "s teroristi infiltrirana" območja. Spodbujanje in legitimiranje strahu za nabiranje političnih točk spretno izkorišča tudi Trump, ki ima po zadnji raziskavi 41 % podporo.

Kriza in njeni dogodki se v imenu varnosti izkoriščajo za implementacijo ukrepov, ki vse bolj omejujejo svobodo posameznikov ter povečujejo državni nadzor. Ob nedavno pridobljenih dodatnih pooblastilih slovenske vojske in postavljanju vedno novih "tehničnih sredstev" je treba strah, če že kam in zavoljo takojšnje zoperstavitve, preusmeriti tja, kjer mu je mesto: v represivne ukrepe.