Solidarnost

Slika: Jonathan Saha / commons wikimedia

V poplavi najrazličnejših izdelkov in storitev so podjetja vedno na preži za novimi trendi, s katerimi bi lahko povezala svoje znamke. Naj bo to nova mobilna igra ali teroristični napad, lahko bi rekli »anything goes«.

Tudi nedavni protesti v ZDA in gibanje »Black Lives Matter« so bili hitro prepoznani kot marketinška priložnost. Kljub temu, da družbena omrežja resda prispevajo k lažji organizaciji, pa težko govorimo o tehnoloških velikanih kot najvidnejših podpornikih gibanj za pravice, kot se s tem radi pohvalijo. Zaposlitev temnopoltih v Silicijevi dolini je še vedno zelo nizka, več od solidarnostnih objav pa težko zasledimo.

Kaj pa na domačih tleh? Tudi slovenska podjetja so rada dobrodelna in solidarna, proteste vključujejo celo v svoje oglase in izvajajo razne akcije v podporo socialno šibkejšim, seveda dokler smo vsi zadovoljni in ne govorimo o globljih sistemskih napakah. Prav kapitalistična logika teh istih podjetij pa je največkrat kriva za nastanek takšnih razlik med nami.