"Sober is the new drunk" ali užitek je političen

Slika: Marie-Lan Nguyen / commons wikimedia

"Pojdite čez mejo le, ko boste prepričani, da se lahko vrnete nazaj," je Pahor prejšnji teden odkrito (po vzoru ruskega kolega?) svetoval dijakom in v nasvetu, to je treba priznati, izvrstno zajel formulo sodobnega moralnega imperativa: Uživajte! Uživajte kolikor vas je volja, toda: be careful what you wish for, saj užitek ubija.

Uživanje je danes nekaj, kar izključuje tveganje in eksces, je premišljeno, trezno, zdravo in v preračunljivosti kakor kava brez kofeina oropano svoje ključne substance. Neoliberalizem ob tem navdušeno ploska. Tovrstno uživanje ni samo zaželjeno in zapovedano, temveč je lastnost dobrega človeka. Nesrečnik je tako nujno nekdo, ki ne samo da je nesrečen, ampak je - in to na lastno odgovornost - tudi slab. Namesto ukvarjanja z družbeno kritiko naj se torej izgublja v neskončnem samopreizpraševanju.

Užitek, ki je znevtraliziran, je užitek, ki se obrne proti nam. Deaktiviran skozi moralno zapoved postane sredstvo individualizacije in depolitizacije. Je tisti, ki pasivizira in je asketski, najverjetneje pa je hkrati tudi največ, kar si lahko, pričenši z danes ob Čukih in Poskočnih muzikantih, ta mesec obeta naša študentarija.