So problemi, ki jih ni, in so problemi, ki bi lahko ne bili

Slika: Vincent Albanese / flickr

V Sloveniji je uradno okoli 287 000 revnih, stopnji tveganja revščine in dolgotrajne revščine sta višji kot pred krizo, imuni nanjo niso ne le hendikepirani, upokojenci in brezposelni, temveč za preživetje dovolj ne zaslužijo niti zaposleni. Delež (državi ljubih) negotovih oblik zaposlitev ob tem znaša že 41 %.

Namesto da bi vlada v tem prepoznala problem ter si prizadevala za zagotovitev tovrstne varnosti, skrbi še vedno išče tam, kjer jih ni. Nadaljuje z ustvarjanjem potencialne nevarnosti in "pretirano dobroto" ter lastne težave prevaja v težave z drugimi. Tako je bolj preprosto: za razliko od notranjega sveta je zunanji lažje obvladljiv z begom.

Prenašanje odgovornosti in izkrivljeno prikazovanje realnosti, ki da objektivno narekuje ukrepe, četudi so ti še tako mimo njene volje, ilustrira misel, da ni nevaren birokrat, ki zase misli, da je bog, temveč bog, ki se pretvarja, da je navaden birokrat. Na te birokrate, ki so v resnici avtoritete zakonov in ukrepov, moramo ob njihovem nadaljnjem zaviranju izvedljivih rešitev nepopustljivo pokazati s prstom!