Smisel izobraževanja

Slika: Department of Foreign Affairs and Trade / flickr

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Nova desnica v Združenem kraljevstvu uvedla novo politiko poklicnega izobraževanja. Trdili so, država potrebuje z delom povezano izobraževanje, saj naj bi to pomagalo znižati visoko stopnjo brezposelnosti mladih, jih pripraviti za vrsto novih delovnih mest, prihajajočih z digitalnimi tehnologijami ter, nenazadnje, povečati njihovo konkurenčnost v globalni ekonomiji.

Približno 30 let kasneje se tudi mi ukvarjamo s podobnimi težavami. V mnogih evropskih državah se odvija reforma sistema poklicnega izobraževanja, kar se v največji meri nanaša na (ponovno) uvajanje vajeništva z namenom premostitve vrzeli med izobraževalnim sistemom in trgom dela. Ukrepi bi bili dobrodošli, če bi šlo za pravično zasnovano in izvajano zakonodajo, tako kot je zaželeno kakovostno poklicno izobraževanje, od nekdaj nepravično podcenjeno v odnosu do akademskega.

In ko so prodoren javni diskurz o prednostih visoke izobrazbe ter drugi pritiski iz okolja potisnili veliko število mladih na univerze, s tem pa v izmuzljive kariere ter negotovo prihodnost, enako prodoren diskurz znova poskuša prepričati, da je izobraževanje le priprava za trg dela in nič več.