Seksistični profit

Slika: Vincent Perlerin / flickr

Susan Fowler je v svojem nedavnem blog zapisu opisala vseprisotni seksizem, ki ga je doživela v podjetju Uber, kjer je delala do decembra lani. Izkaže se, da so podjetju bolj pomembni top performerji kot pa njihov odnos do seksizma. Kadrovska služba in nadrejeni so za te zaposlene največkrat iskali izgovore ali pa kar lagali.

Seksizem pri Uberju ni naključje. Je del kulture, ki vzpodbuja tekmovalnost in rezultate za vsako ceno. Poslovni rezultati legitimizirajo vse ostalo, cilj opravičuje sredstva. Če temu dodamo priložnostno objektivizacijo in seksualizacijo žensk, ni presenetljivo, da v na tehničnih delovnih mestih pri Uberju dela le 15 % žensk.

Jasno je, da Uberjev model temelji na prekarnih zaposlitvah voznikov in nižanju njihove socialne varnosti. Ampak pomembno si je zapomniti, da je mentaliteta neizprosne maksimizacije dobička prisotna na vseh nivojih v podjetju in ima negativne posledice na vse zaposlene, tudi tiste, ki dobijo delnice in opcije ali pa biljardno mizo in pivo ob petkih.