S tožbami nad onesnaževalce

Slika: Wannapik Studio

Prejšnji teden nas je razveselila novica o odločitvi nizozemskega sodišča, da bo moral naftni gigant Shell do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 45 %, kar v praksi pomeni manj počrpane nafte in plina. Čeprav odločitev vpliva zgolj na delovanje korporacije na Nizozemskem, je izjemnega pomena za vse, ki se borimo proti podnebni krizi. Kaže namreč na dejstvo, da korporacije niso nedotakljive, razsodba pa bo zagotovo dala zagon podobnim tožbam po svetu.

Za uspešen boj proti podnebnim spremembam so odgovorne tudi države, ki s svojimi politikami podpirajo črpanje fosilnih goriv. Nedavno so trije aktivisti vložili tožbo proti britanski vladi zaradi rabe javnega denarja za financiranje naftnih in plinskih podjetij, kar je v nasprotju s Pariškim dogovorom. Medtem ko se Johnson hvali, da bo Združeno kraljestvo vodilno v boju proti podnebnim spremembam, pa se tožbe zoper vlado kar vrstijo.

Kdaj lahko podobne tožbe pričakujemo tudi v Sloveniji? Razlogov imamo žal kar veliko.