Rešitve - ali le meritve?

Slika: U.S. Fish and Wildlife Service Headquarters / Wikimedia Commons

V 2014 je svet izgubil sled za letom Malaysia Airlines 370, ki potovalo med Kuala Lumpurjem in Pekingom, a je ob iskanju letala uvidel tudi razsežnosti nasmetenosti naših oceanov. Kar 44 % vse plastike je bilo ustvarjene po letu 2000. Ne glede na vedno glasnejše opozarjanje in razumevanje problematike ter odsotnost glasnih aktivistov oziroma lobistov, ki bi zanikali problem (kot v primeru globalnega segrevanja), pa ni videti, da bi bil ta kaj manjši.

Še ob navdušujočih rešitvah, kot so organizmi, ki jedo plastiko, smo lahko skeptični do tega, da za katero koli živo bitje plastika ne bi bila škodljiva. Pri britanskem projektu Plastic Tide pa naletimo na drugačno dilemo. V kolikor bomo kot rešitev sprejeli nadzor obal z droni in učenjem strojne inteligence, kaj je plastika, se morda ponovno znajdemo na začetku: kam bomo na koncu življenjskega cikla pospravili računalnike, ki bodo kliktivistom in posredno strojni inteligenci omogočili prepoznavanje plastike, in pa drone, ki jo bodo snemali?