Psihoanalitski abecedarij: VIC

Slika: ljudje.si

Za Freuda je humor eno tistih mest, skozi katera pronica vsebina nezavednega. Vici so ekspresija družbeno problematičnih, prepovedanih in potlačenih misli in čustev, ki jih drugače ni dovoljeno izražati. Benevolenten Nadjaz narekuje generiranje lahkotnega, pomirjujočega humorja, ki se mu smejimo ob nedeljskih oddajah, strog Nadjaz pa zahteva sarkazem in ostrino kakšne Sickipedie ali vsaj Monty Pythona, ki Slovencem večinoma nista smešna.

Radi se smejemo primitivnim čefurjem, glupim policajem in lahkim blondinkam; trem skupinam ljudi torej, za katere ne bi nikoli priznali, da nas v resnici neznansko fascinirajo. Angažiranosti humorja se naš jezik zaveda z reklom, da je v vsaki šali nekaj resnice. A te resnice ne gre razumeti dobesedno, pač pa kot aluzijo na nezavedno, ki nas skrivoma motivira, da vic izrečemo ali se mu smejimo. Poniževanje preko humorja je torej beg pred vsakodnevnimi samoponižanji vpričo ljudi, ki imajo nad nami bodisi socialno, avtoritarno ali pač libidinalno - oblast.