Psihoanalitski abecedarij: UTAJITEV

Slika: ljudje.si

Utajitev ali Verleugnung je obrambni mehanizem, ki vodi v spremembo realnosti, je torej psihotični simptom. Gre za nadomestitev dela realnosti, katerega zaznava bi povzročila neugodje z nezavedno željo, da realnost ni taka, kot se "realistično" prikazuje. 

Zavedna vednost se torej utaji in na njeno mesto stopi nezavedno verjetje. Tako početje deluje zelo infantilno in takšno tudi je; utajitev je namreč primitivni obrambni mehanizem, ki se sproža potem, ko bolj elaborirane tehnike, npr. potlačitev ali sublimacija, niso na voljo. 

Njihova nerazpolažljivost ima opraviti s spodletelo funkcijo Jaza, ki naj integrira človekovo psihično življenje v bolj ali manj koherentno celoto. Neintegriran Jaz vodi v nezmožnost percipiranja realnosti in drugih ljudi kot koherentnih, integriranih realnosti in subjektov. 

Posameznik jih doživlja kot le dobre ali zgolj slabe, odstopanje od idealnotipske podobe pa se utaji in kasneje bodisi projicira v druge ali potroši v formulaciji "Saj vem, pa vendar ..."