Psihoanalitski abecedarij: NEZAVEDNO

Slika: ljudje.si

Nezavedno je prevladujoč del našega psihičnega aparata, do katerega lahko, pa še to le posredno, dostopamo v sanjah, lapsusih in vicih. Če zavedno naseljuje jaz, je nezavedno prizorišče konfliktov med nadjazom in onim. Nadjaz deluje kot vest, saj naše delovanje usmerja glede na družbena pričakovanja, ono pa preko gonov in instinktov zasleduje užitek.

Z zavedno introspekcijo tako ne moremo priti do vsebine nezavednega, psihoanaliza pa do nje dostopa s posebnimi tehnikami, kot sta prosta asociacija ter interpretacija sanj in lapsusov. Nezavedno je repozitorij potlačenih spominov in implicitne vednosti, ki ga lahko opazujemo le preko njegovih učinkov oz. simptomov. V tem smislu je funkcija zavednega, da nezavedno ohranja skrito, psihoanalize pa, da njegova sporočila interpretira oz. dekodira.

Obstoj nezavednega je seveda nemogoče empirično dokazati, zato gre v nos kognitivni znanosti, saj se, ko se izmika zavedni artikulaciji, uspešno ogne tudi biomedicinskim metodam analize.