Psihoanalitski abecedarij: HISTERIJA

Slika: ljudje.si

Že zgodnje študije so nakazovale, da ji lahko podleže vsakdo, vključno s samim Freudom, a se je vseeno uveljavilo mnenje, da gre za "žensko motnjo". Teorije so vzroke zanjo začele iskati v "ženskosti", raziskave pa so se osredinile na pacientke in njihove simptome.

Histerija danes ni več veljavna diagnoza, raznoliki simptomi, ki jih je pokrivala, pa so se bodisi znašli med značilnostmi drugih, na novo definiranih motenj, ali pa so postali - normalni. Zgodovina psihoanalize je polna histeričark; žensk, ki so se obnašale "nespodobno", "neskladno" s svojim spolom, statusom ali starostjo, so bile "preveč" zapeljive, predane umetnosti ali pa zgolj - angažirane feministke. 

Pravzaprav se da histerijo razumeti kot nekakšen predfeministični upor proti statusu, ki ga je ženskam podeljevala zadrgnjena družba. Morda najboljši dokaz za to je Anna O. oz. Berta Pappenheim, ena najslavnejših histeričark, protagonistka Študij o histeriji, sicer pa izpričana feministka, katere glavni problem je bil, da je imela nediagnosticirano epilepsijo.