Psihoanalitski abecedarij: BISEKSUALNOST

Slika: ljudje.si

Teorija spola, ki še danes straši spalnice konzervativcev, poleg prepričanja, da spolna identiteta (gender) ni v vzročno-posledični zvezi z biološko razliko (sex), vključuje še tezo, da heteroseksualnost sploh ni naravna spolna usmerjenost. Slednji pogled lahko v zgodovini sledimo vse do Freudove ideje o prirojeni biseksualnosti.

Vsi se rodimo biseksualni, pravi Freud, naš psihološki razvoj pa pod vplivom kulturnih imperativov našo seksualnost postopoma in v večini primerov zameji v monoseksualnost, biseksualnost pa ostane latentna. A ne le, da je Freud verjel, da so naše spolne preference posledica naključij oz. okoliščin, ki nas doletijo v zgodnjem otroštvu, trdil je tudi, da smo ljudje polimorfno perverzni. To pomeni, da lahko seksualno gratifikacijo črpamo praktično iz katerega koli objekta, zlasti majhni otroci pa so izrazito indiferentni do tega, kdo jim nudi užitek.

Naša spolna usmerjenost ni v naših rokah, nevede so nam jo določili drugi. Zato je nima smisla niti objokovati niti slaviti, ampak preprosto - živeti.