Psa na kavč in pujsa na mizo

Slika: danielsfotowelt / pixabay

Po Orwellu smo vse živali enakopravne, a nekatere bolj kot druge. Še bolj kot v našem pa to velja za svet dvo-, štiri- in breznožcev, postavljenih na mesto sužnjev našega užitka. Z razsipnostjo smo že zdavnaj premostili mejo, kjer je mamut nahranil vas za cel teden in je pes služil le kot čuvaj doma, s tem pa smo lastni potrošnosti in zabavi podredili tiste, katerih glasove smo se naučili preslišati.

Tabu mesne industrije je, od trenutka, ko smo spoznali, da zadeva tudi nas, vedno težje ignorirati. Na vprašanja o ohranjanju planeta - in še koga na njem - vedno več znanstvenikov odgovarja z idejo, ki korenini že v letu 1931: meso, gojeno v laboratoriju. Z velikim porastom popularnosti (in drastičnim upadom cene) pa fenomen končno odpira tudi širšo etično debato. Morda bomo le lahko ubili dve muhi na en mah. Morda bomo ubili zgolj kakšno zaresno muho manj. Je pa le (ne)prijeten opomnik, da človeška morala pokuka na dan šele, ko ima dovolj dobro alternativo.