Prihodnost slovenskega kmetijstva so mreže proti toči

Slika: pxfuel

Ta vikend je ob otvoritvi kmetijsko-živilskega sejma AGRA predsednik države zatrdil, da pri prilagajanju na podnebne spremembe slovenske kmetice in kmetje ne bodo prepuščeni samim sebi. O njihovi prihodnosti se zadnje mesece tudi sicer veliko govori, saj smo v procesu sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. Kmetijska združenja izpostavljajo, da gre za neinovativen načrt, ki ne rešuje strukturnih zaostankov slovenskega kmetijstva, okoljske organizacije pa opozarjajo, da ministrstvo pred javno razpravo ni izdelalo analize vpliva predlaganih intervencij na okolje in naravo.

Slovenska okoljska in kmetijska politika tako ostajata konsistentno nestrateški. Namesto premika k ekonomiji, ki je vzdržna za planet, je naša okoljska strategija osredotočena na prilagajanje podnebnim spremembam. Namesto vzpodbujanja bolj vzdržnih in trajnostnih oblik kmetijstva ministrstvo v prihodnosti slovenskega kmetijstva vidi le mreže proti toči in namakalne sisteme.