Pravica do zasebnosti

Slika: DonkeyHotey / flickr

WikiLeaks običajno povezujemo s pravico dostopanja do informacij, razkritja največkrat podpremo, oblastniki pa odkrivanje skrivnosti najpogosteje želijo zatreti.

Podobno se je odvijalo tudi po poskusu državnega udara v Turčiji, ko je WikiLeaks objavil 300 000 mejlov, ki naj bi pripadali Erdoganu. Ta je seveda poskrbel za blokado strani in podkrepil namigovanja o korupciji in drugih početjih, ki bi lahko škodovala vladi, večina (zahodnih) medijev pa je neodobravajoče pisala o ponovni cenzuri.

Četudi z grozo opazujemo Erdoganovo tiransko početje, pa mnogo turških nasprotnikov sistema že opozarja, da WikiLeaksova razkritja vsebujejo predvsem milijone osebnih informacij državljanov, kot so naslovi, telefonske številke, številke dokumentov ipd.

Če pogledamo samo en praktičen vidik razkritij – v Turčiji, kjer (največkrat bivši partnerji) umorijo na stotine žensk, več tisoč pa se jih zateče na varno – so posledice tokratnega razkritja zaskrbljujoče.