Pravica biti pozabljen

Slika: Marco Verch / flickr

Google je izgubil pravno bitko s poslovnežem, ki je zahteval umik rezultatov iskanja, ki ga povezujejo s kriminalno preteklostjo. Skliceval se je na pravico biti pozabljen, ki izhaja iz želje posameznikov, da samostojno določijo nadaljnji razvoj svojega življenja, ne da bi bili trajno stigmatizirani na podlagi preteklih dejanj. Z razmahom interneta je svoboda govora dobila nove razsežnosti, problem pa nastaja pri sobivanju svobode govora s pravico do zasebnosti.

A obstajajo razlike: nekaj je pravnomočno obsojen pedofil, nekaj drugega pa nekdo, ki so ga v najstniških letih zalotili pri žeparjenju. Evropsko sodišče je leta 2014 sprejelo prelomno odločitev, da imajo državljani EU pravico biti pozabljeni, če dotične informacije niso v javnem interesu. Ločnica med svobodnim govorom in pravico do zasebnosti je torej odvisna predvsem od tega, kdo jo išče in kdo tolmači. 

Že vrabčki čivkajo, da je treba biti pazljiv glede vsebin, ki jih na spletu objavljamo o sebi. Če pa kljub vsemu zasledimo neprimerne podatke o sebi, lahko tukaj zahtevamo in spremljamo njihov umik.