Post-resnica kot osvoboditev od ideje resnice

Slika: Christoph Murer / Wikimedia Commons

Po razglasitvi post-resnice za besedo leta 1. april ni več fora. Novic, ki so jih na ta dan servirali resnobni mediji, se ne da razločiti od tistih, s katerimi mislijo resno. Satirični portali so videti kot "resni mediji", slednji pa temeljijo na alternativnih dejstvih in oglasih. Je resnica kapitulirala?

Vprašajmo se raje, če ni sam obstoj resnice že fejk novica. Ali dejstvo, da smo včasih verjeli na besedo, pomeni, da je bila ta vredna kaj več kot danes - ali pa kaže le, da smo bili manj kritični in bolj nadzorovano informirani? Fejk je celo zgodba o prvi fejk zgodbi: Wellesovi oddaji naj bi sledila množična histerija, a sproducirali so jo šele mediji, ki so o njej poročali.

Resnica je pač vedno v službi prevladujoče paradigme. V tem smislu je post-resnica lahko tudi simptom propada razsvetljenskega projekta. Kot se je pustila levičarjem v brk ustoličiliti Trumpa, bi ti z njo prav lahko relativizirali metazgodbe o vrednotah individualizma, pozitivizma, imperativa napredka, nacionalizma ...