Posilstvo je posilstvo

Slika: USCapitol / Wikimedia Commons

Ameriko že nekaj časa razburja primer posilstva na Univerzi v Stanfordu in sama kultura posilstev v študentskih kampusih, ki je ne moremo preprosto razložiti z ''mladimi frustriranimi moškimi'' ali z moralističnim prigovarjanjem, kjer bo tisti, ki se preveč zabava, posiljen ali postal posiljevalec.

Poleg intenzivnih poskusov zvračanja krivde na žrtev je bilo v sodnem procesu problematično tudi očitno rasno profiliranje zločincev. Posiljevalec Turner, uspešni plavalec, je bil za svojo ''uspešnost'' nagrajen s komaj šestimi meseci zapora, medtem ko je sodnik Persky priseljencu za podoben zločin prisodil tri leta zapora.

Žrtev je posiljevalcu napisala ganljivo pismo, v katerem opiše travmatično izkušnjo in nedojemljivo prostodušnost, ki je zaznamovala njej boj za pravico. Sociopatu, ki za svoja dejanja dolži študentske zabave in alkohol, pismo ne pomeni nič, a zakaj je sodnik podobno kot razsodnik v nekem drugem stanfordskem zaporniškem eksperimentu dopustil nadaljevanje zlorab?