Plastična, fantastična potrošnja

V dobi antropocena so plastične vrečke vsepovsod. Drugače rečeno: v rokah in kuhinjskih predalnikih potrošnikov in v morju. Uporabljamo jih le zadnjih 60 let, razgradijo pa se po tisočih.

Njihovo rabo so obdavčili in omejili v Italiji, na Škotskem in v Walesu. V Franciji jih bodo po birokratskem "teženju" s strani EU prepovedali marca, na Nizozemskem pa je prepoved zastonjskih plastičnih vrečk pričela veljati z januarjem. Trgovine bodo vrečke kupcem zaračunavale po priporočeni ceni okoli 25 centov. 

Tam so se v maniri ekonomije delitve že pojavili uspešni bottom-up odgovori kot je Tassenbal - krogla, v katero potrošniki odložijo ali pa iz nje vzamejo vrečke - ali pa lovljenje smeti s plavajočimi pregradami v morju. 

Toda gre za delne obliže na rane Zemlje, delujoče po meri človeka. Ti ne napadajo srži problema - ideologije potrošništva, utemeljene na izkoriščanju naravnih bogastev. Ta bo v želji po profitu seveda našla nove načine za poceni shranjevanje kupljenega. Ali pač?